Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (4.301-4.400)
-
nerazdrúžnost, f. die Unzertrennlichkeit, nk.
-
nerazgovǫ́rən, -rna, adj. unberedt, nicht gesprächig, Mur., M.
-
nerazjasnjèn, -éna, adj. unaufgeklärt, Cig.
-
nerazkrójən, -jna, adj. untrennbar, Jan. (H.).
-
nerazlǫ́čən, -čna, adj. 1) unzertrennlich, untrennbar, Cig., M.; — 2) undeutlich, unklar; nerazločno govoriti.
-
nerazločljìv, -íva, adj. = nerazločen 1), Cig., Jan.
-
nerazlǫ́čnost, f. 1) die Untrennbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Undeutlichkeit.
-
nerazlómən, -mna, adj. = nezlomen, Jan. (H.).
-
nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, ( math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
nerazložljìv, -íva, adj. = nerazložen 2), Cig.
-
nerazmę̑ra, f. = nerazmerje, ZgD.
-
nerazmę́rən, -rna, adj. unverhältnismäßig, unproportioniert, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
nerazmę̑rje, n. das Missverhältnis, Jan.
-
nerazmę́rnost, f. das Missverhältnis, Cig.
-
nerazpoložèn, -éna, adj. unaufgelegt, nicht disponiert, nk.
-
nerazrúšən, -šna, adj. unzerstörbar, Jan. (H.).
-
nerazrušljìv, -íva, adj. = nerazrušen, Cig.
-
nerazsǫ́dən, -dna, adj. unverständig, dumm, Cig.
-
nerazsǫ́dnost, f. der Mangel an Urtheilskraft, der Unverstand, Cig.
-
nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
-
neraztájən, -jna, adj. = neraztalen, Jan. (H.).
-
neraztáłən, -łna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
-
neraztegljìv, -íva, adj. = neraztezen, Cig.
-
neraztę́zən, -zna, adj. unausdehnbar, Jan. (H.).
-
neraztę́znost, f. die Unausdehnbarkeit, Jan. (H.).
-
neraztǫ́pən, -pna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
-
neraztopljìv, -íva, adj. = neraztopen, Cig.
-
neraztǫ́pnost, f. die Unschmelzbarkeit, Jan. (H.).
-
nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
-
nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
-
nerazumẹ́tən, -tna, adj. unbegreiflich, Danj.- M.
-
nerazumẹ́vən, -vna, adj. unbegreiflich: nerazumevni sklepi, Cv.
-
nerazumljìv, -íva, adj. = neumeven, unverständlich, unbegreiflich, Cig., Jan., nk.
-
nerazȗmnik, m. ein unverständiger Mensch, LjZv., Jurč.
-
nerazúmnost, f. die Unverständigkeit.
-
nerazvę́zən, -zna, adj. unauflösbar, Jan. (H.).
-
nerazvezljìv, -íva, adj. = nerazvezen, Cig., Jan.
-
nerazvı̑t, adj. unentwickelt.
-
nerèd, -rę́da, m. die Unordnung, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
-
nerę́dən, -dna, adj. unordentlich, Cig., Jan., nk.
-
neredíłən, -łna, adj. unnahrhaft, Jan. (H.).
-
nerę́dnost, f. die Unordentlichkeit, die Unordnung, Cig., Jan., nk.
-
neredǫ́vən, -vna, adj. nicht ordnungsgemäß, unordentlich, Mur., ogr.- C.
-
nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.- Mik., Vreme- Erj. (Torb.).
-
nerẹ́sən, -sna, adj. nicht ernst.
-
nerẹsníca, f. die Unwahrheit.
-
nerẹsníčən, -čna, adj. unwahr.
-
nerẹsníčnost, f. die Unwahrheit (als Eigenschaft).
-
nérẹst, m. = neresec, Kres II. 581.; (nerist, ogr.- C.).
-
nerẹščák, m. = neresec, Dol.- Mik.
-
nerẹ́šen, adj. unerledigt.
-
nę̑rga, f. eine murrsinnige Person, M., Z.; — ein weinerliches Kind, Cig.; der Brummbär, Cig.; "nerga nergasta!" vele otroku, ki vedno toži in joče, Polj.
-
nergáč, m. der Brummbär, Jan.
-
nergálọ, n. der Murrer, Cig., Jan., M.
-
nergáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) schmähen, C.; kako so njega nergali, Krelj; — iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
-
nergàv, -áva, adj. mürrisch, Cig., Jan.
-
nerǫ́čən, -čna, adj. ungeschickt, Cig.
-
nerǫ́čnost, f. die Ungeschicklichkeit, C.
-
nérod, m. die Akazie, C., Št.- Mik. (V. Gr. I. 315.).
-
nerǫ̑da, f. 1) die Ungeschicklichkeit, Mur.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Kr.- Valj. (Rad).
-
1. neródən, -dna, adj. unfruchtbar.
-
2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
-
nérodje, n. coll. Akazien, der Akazienwald, vzhŠt.- C.
-
nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
-
nerodljívost, f. die Gleichgiltigkeit, C.
-
nerǫ̑dnež, m. der Ungeschickte.
-
nerǫ̑dnica, f. ein ungeschicktes Weib.
-
nerǫ̑dnik, m. der Ungeschickte, Mur.
-
1. neródnost, f. die Unfruchtbarkeit.
-
2. nerǫ́dnost, f. 1) die Fahrlässigkeit, Jan.; — der Unfug, die Unordnung; ovaditi županu nerodnosti, katere se gode po občini, Levst. (Nauk); — 2) die Ungeschicklichkeit; po nerodnosti pokvariti kaj.
-
nerodoljúbən, -bna, adj. unpatriotisch, nk.
-
nérodov, adj. Akazien-, vzhŠt.- C.
-
nérodovəc, -vca, m. das Akazienholz, vzhŠt.- C.
-
nérodovina, f. das Akazienholz, vzhŠt.- C.
-
nerodovı̑t, adj. unfruchtbar, Cig., Jan., M.; Sara je že bila nerodovita, Jsvkr.
-
nerodovítən, -tna, adj. unfruchtbar.
-
nerodovítnost, f. die Unfruchtbarkeit.
-
nerodovı̑tost, f. = nerodovitnost, Mur., Jsvkr.
-
nerósəc, -sca, m. = neresec, Prip.- Mik., Valj. (Rad), Zora.
-
neróstəc, -tca, m. = neresec, Prip.- Mik., C.
-
nȇrv, m. = živec, čutnica, der Nerv.
-
nervōzən, -zna, adj. z razdraženimi ali bolnimi živci, nervös, nk.
-
nervōznost, f. die Nervosität, nk.
-
neržáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, Gor.
-
nesadǫ́vən, -vna, adj. unfruchtbar: nesadovno drevo, C.
-
nesȃm, -sáma, adj. nesama, schwanger, SlGor.- C.
-
nesamoprídən, -dna, adj. uneigennützig.
-
nesamoprídnost, f. die Uneigennützigkeit.
-
nesamostáłən, -łna, adj. unselbständig, Cig., nk.
-
nesamostáłnost, f. die Unselbständigkeit, Cig., nk.
-
nesebíčən, -čna, adj. uneigennützig, selbstlos.
-
nesebíčnost, f. die Uneigennützigkeit.
-
nésən, -sna, adj. nesna kokoš, die Leghenne, Cig., Jan.
-
nesə̀n, -snà, m. die Schlaflosigkeit, ogr.- C.
-
nesénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Eierlegen.
-
nesəštẹ̑t, adj. ungezählt, Jan. (H.).
-
nesẹ̑tvina, f. das Unkraut, Št.- Cig.
-
nesìt, -síta, m. der Pelikan (pelecanus onocrotalus), Cig., Erj. (Ž.); — češ.
-
nesìt, -síta, adj. = nesiten, Cig., Jan.
-
nesítən, -tna, adj. unersättlich, Mur., Mik., Krelj; nesiten požrih, Dalm.; nesitna lakomnost, Kast.
3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani