Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (4.201-4.300)
-
neprevı̑dnež, m. der Unvorsichtige.
-
neprevídnost, f. 1) die Unvorsichtigkeit; — 2) die Undurchsichtigkeit, ogr.- C.
-
neprevı̑doma, adv. unvorhergesehen, unvermuthet, unerwartet, Mur., Cig.; smrt hodi neprevidoma ino po noči kakor tat, Ravn.
-
neprevǫ̑dnik, m. der Nichtleiter, der Isolator, ( phys.) Cig. (T.), C.
-
neprevzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Cig. (T.).
-
nepričakován, adj. unerwartet; unverhofft.
-
nepríčən, -čna, adj. = nepričujoč, Vod. (Izb. sp.).
-
nepričujǫ́č, adj. abwesend.
-
nepričujǫ́čnost, f. die Abwesenheit.
-
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
-
neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.
-
neprídnost, f. 1) die Nutzlosigkeit; die Nichtsnutzigkeit; — 2) der Unfleiß, Cig.
-
neprı̑doma, adv. unnützer Weise, Cig., Nov.
-
neprihòd, -hǫ́da, m. das Nichtkommen, das Ausbleiben, Cig., DZ.; sodba zavoljo neprihoda, das Contumazurtheil, Cig.
-
neprijȃtelj, m. der Unfreund, der Feind, Meg., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Kras- Erj. (Torb.), nk.
-
neprijȃteljica, f. die Unfreundin, die Feindin, Mur., Cig., Jan., nk.
-
neprijȃteljkinja, f. die Feindin, Mur., ogr.- M., C.
-
neprijȃteljski, adj. unfreundschaftlich, feindlich, Mur., Cig., Jan., nk.
-
neprijȃteljstvọ, n. die Unfreundschaft, die Feindschaft, Mur., Cig., Jan., nk.
-
neprijázən, -zna, adj. unfreundlich.
-
neprijȃzən, -zni, f. die Ungunst, Jan., Krelj; die Feindschaft: mej sabo v neprijazen in sovraštvo priti, Dalm.
-
neprijaznìv, -íva, adj. unfreundlich, Jan., Levst. (M.).
-
neprijáznost, f. die Unfreundlichkeit.
-
nepriję́tən, -tna, adj. unangenehm.
-
nepriję́tnost, f. die Unannehmlichkeit, die Widerwärtigkeit.
-
nepríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
-
neprikládən, -dna, adj. unpassend, untauglich, Cig., Jan., nk.
-
neprikráčen, adj. ungekürzt, ungeschmälert, Cig., Jan.
-
neprilę́žən, -žna, adj. ungelegen, Jan.; nepriležno mu je bilo, Jurč.
-
nepríličən, -čna, adj. unpassend, unschicklich, Dict., Cig., Jan.; — ungelegen, unbequem, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — unangenehm, Cig., Jan., vzhŠt.- C.
-
nepríličnost, f. die Unschicklichkeit, Cig., Jan.; — die Ungelegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Unannehmlichkeit, Cig., Jan.
-
neprílika, f. die Ungelegenheit, Cig., Jan.; — die Unzukömmlichkeit, Cig., Jan.; hude neprilike, LjZv.
-
nepriljúdən, -dna, adj. 1) unleutselig, unfreundlich, unhöflich; — 2) ungesellig, menschenscheu, Cig., Jan.
-
nepriljúdnost, f. 1) die Unfreundlichkeit, die Unhöflichkeit; — 2) die Ungeselligkeit, die Menschenscheu, Cig., Jan., ogr.- M.
-
neprilǫ́žən, -žna, adj. unbequem, ungelegen, Cig.; nepriložen veter, Bas.
-
neprilǫ́žnost, f. die Unbequemlichkeit, Cig.; n. in zoprnost, Jsvkr.; die Ungelegenheit: n. komu delati, Jsvkr.
-
neprimę̑ra, f. das Missverhältnis, Cig. (T.).
-
neprimę́rən, -rna, adj. 1) unangemessen, unpassend, unzweckmäßig, unschicklich, Cig., Jan., nk.; — 2) unvergleichlich, Jan.
-
neprimę́rnost, f. die Unangemessenheit, die Unzweckmäßigkeit, Cig.
-
neprimǫ̑ran, adj. nicht gezwungen, freiwillig.
-
neprináredən, -dna, adj. schwerfällig, säumig, Dict.
-
nepriprȃva, f. = nepripraven, neokreten človek: z levico šivaš, nepriprava ti! Gor.- DSv.
-
nepriprávən, -vna, adj. untauglich, unpassend; — ungeschickt, schwerfällig.
-
nepriprȃvljen, adj. unvorbereitet.
-
nepriprávnost, f. die Untauglichkeit; — die Unbehilflichkeit, die Schwerfälligkeit.
-
nepripústən, -stna, adj. unzulässig, Jan. (H.).
-
nepripuščèn, -éna, adj. unzulässig, Jan.
-
neprirǫ́čən, -čna, adj. unbequem.
-
neprirǫ́čnost, f. die Unbequemlichkeit.
-
neprirojèn, -éna, adj. nicht angeboren, unnatürlich, Jan.
-
neprisı̑ljen, adj. ungezwungen.
-
neprístən, -tna, adj. unecht, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; neprı̑stni oča, der Stiefvater, Mur., Mik.; nepristna mati, die Stiefmutter, Mur., Z.
-
neprístnost, f. die Unechtheit, Mur., Cig., Jan.
-
nepristǫ́jən, -jna, adj. 1) unanständig, ungebürlich, unschicklich, Cig., Jan.; unangemessen, Cig., Jan.; — 2) incompetent, Cig.
-
nepristǫ́jnost, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, die Unschicklichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Incompetenz, Cig.
-
nepristǫ́pən, -pna, adj. unzugänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
nepristǫ́pnost, f. die Unzugänglichkeit, Cig., nk.
-
nepristrán, adj. unparteiisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
nepristránost, f. die Unparteilichkeit, die Unbefangenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
nepristránski, adj. unparteiisch, nk.
-
neprišę̑stək, -tka, m. = neprihod, das Nichterscheinen, kajk.- Valj. (Rad).
-
neprivoščljìv, -íva, adj. = nevoščljiv, Jan.
-
neprizanésən, -sna, adj. unverzeihlich, Jan. (H.).
-
neprizanesljìv, -íva, adj. unnachsichtlich, unnachgiebig, Cig., Jan.
-
neprizívən, -vna, adj. ohne Recurs, nicht recurrierbar, Jan. (H.).
-
nepriznȃnje, n. die Nichtanerkennung, Cig., Jan.
-
neprobítən, -tna, adj. = neprebiten, Jan. (H.).
-
neprodájən, -jna, adj. unverkäuflich, unveräußerlich, Jan.
-
neprodátən, -tna, adj. = neprodajen, Jan. (H.).
-
neprodírən, -rna, adj. undurchdringlich, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
-
neprodírnost, f. die Undurchdringlichkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
neprodúšən, -šna, adj. luftdicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); neprodušno zaprt, DZ.
-
nepropústən, -stna, adj. nepropustno, hermetisch, Cig. (T.).
-
nepropuščajǫ́č, adj. hermetisch, Cig. (T.).
-
nepròst, -prósta, adj. unfrei; Kdor hoče vas — Neproste dni živet', nočem enake, Ne branim mu, Preš.
-
neprozǫ́rən, -rna, adj. undurchsichtig, Cig. (T.), nk.
-
neprozǫ́rnost, f. die Undurchsichtigkeit, nk.
-
neprǫ́žən, -žna, adj. unelastisch, Cig. (T.).
-
nèr, conj. = nego, sondern: ne kruh, ner voda, Rez.- C.
-
nerábən, -bna, adj. unbrauchbar, Cig., Jan., C., nk.; nerabno kljuse, Levst. (Zb. sp.).
-
nerabljìv, -íva, adj. = neraben, Jan., nk.
-
nerábnost, f. die Unbrauchbarkeit, Cig., nk.
-
neràd, -ráda, adj. ungern; — prim. rad.
-
neradovę̑rnik, m. der nicht leicht etwas glaubt, der Schwergläubige: največji neradoverniki so jeli omahovati in verjeti, Jurč.
-
neradovǫ́ljən, -ljna, adj. unfreiwillig, Danj. (Posv. p.).
-
neráhəł, -hla, adj. unsanft; nerahlo koga prijeti.
-
nerȃnjen, adj. unverwundet.
-
neranljìv, -íva, adj. unverwundbar, Cig.
-
nerávən, -vna, adj. uneben; n. pot; ungerade: neravna palica; — neravno število, eine ungerade Zahl, Cig.
-
nerávnost, f. die Unebenheit; — die Ungeradheit.
-
neravnóta, f. die Unebene, die Unebenheit, Cig., Jan.
-
nerazbítən, -tna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
-
nerazbítnost, f. die Unzerbrechlichkeit, Cig.
-
nerazbǫ́rən, -rna, adj. dumm, Cig.
-
nerazdẹjávən, -vna, adj. unzerstörbar, V.-Cig., M.
-
nerazdẹ́łən, -łna, adj. untheilbar, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
nerazdẹljèn, -éna, adj. ungetheilt.
-
nerazdẹ́łnost, f. die Untheilbarkeit, Dict., Cig. (T.).
-
nerazdrúžən, -žna, adj. unzertrennlich, untrennbar, Cig. (T.), nk.
-
nerazdružljìv, -íva, adj. = nerazdružen, Cig., Jan.
3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani