Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (4.001-4.100)
-
neporábən, -bna, adj. unverwendbar, unbrauchbar, Cig., Jan., nk.
-
neporábnost, f. die Unbrauchbarkeit, Jan., nk.
-
neporazȗmək, -mka, m. das Missverständnis, Nov.
-
neporę̑d, f. die Unordnung, Ravn.- Valj. (Rad).
-
neporę́dən, -dna, adj. unordentlich, Guts., Mur., Cig., Jan.; neporedno želeti kaj; — ausgelassen, boshaft, muthwillig, Jarn., Jan., Ig (Dol.), Gor.
-
neporę̑dnež, m. ein boshafter, ausgelassener Mensch, Cig., Jan.
-
neporę̑dnica, f. ein boshaftes Weib, Jan.
-
neporę́dnost, f. die Unordentlichkeit, Guts. (Res.); — die Ausgelassenheit, die Boshaftigkeit, Jan.
-
neporǫ́dən, -dna, adj. unfruchtbar (o ženski), Z., Dalm., Trub., Bas.
-
neporǫ́dnost, f. die Unfruchtbarkeit (o ženski): ne bom vdova, tudi za neporodnost ne bom vedela, Škrinj.
-
neporúšən, -šna, adj. unzerstörbar, Jan. (H.).
-
neporušljìv, -íva, adj. = neporušen, Jan.
-
neposajèn, -éna, adj. unruhig, ausgelassen; z mladega je bila samovoljna, neposajena ino nepokorna, Jsvkr.; — unbändig, wild, C.; neposajena jeza, C.
-
neposaję́nəc, -nca, m. der Unruhige, der Ausgelassene, Dict., M., Valj. (Rad).
-
neposajénost, f. die Ausgelassenheit, Cig., M.
-
neposı̑ljen, adj. ungezwungen, Guts.- Cig., Jan.
-
neposlȗh, m. die Unfolgsamkeit, Jan. (H.); — sodba v neposluh, das Contumazurtheil, v neposluh soditi, contumazieren, Jan.
-
neposlúšən, -šna, adj. ungehorsam, unfolgsam, Cig., Jan., nk.
-
neposlȗšnik, m. der Ungehorsame: neposlušnikom so se grozili, Slovan.
-
neposlúšnost, f. der Ungehorsam, die Unfolgsamkeit, Cig., Jan., nk.
-
neposlužljìv, -íva, adj. undienstfertig, Cig., (-živ) Mur.
-
neposnę́men, -mna, adj. unnachahmbar, Jan. (H.).
-
neposnemljìv, -íva, adj. = neposnemen, Cig.
-
neposrẹ́dən, -dna, adj., nk., pogl. neposrednji.
-
neposrẹ̑dnji, adj. = naravnosten, unmittelbar, direct, Cig., Jan., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
-
neposrẹdován, adj. unvermittelt, Cig. (T.).
-
nepostávən, -vna, adj. ungesetzlich, illegal.
-
nepostávnost, f. die Ungesetzlichkeit.
-
nepostòj, -stója, m. das Perpetuum mobile, Jan. (H.).
-
nepostrẹ́žən, -žna, adj. undienstfertig, ungefällig.
-
nepostrežljìv, -íva, adj. = nepostrežen.
-
nepostrežljívost, f. die Undienstfertigkeit.
-
nepostrẹ́žnost, f. die Undienstfertigkeit.
-
neposvečèn, -éna, adj. ungeweiht: neposvečen menih, der Laienbruder, Cig.; profan, V.-Cig., Jan.
-
neposvečę́nəc, -nca, m. der Uneingeweihte, der Laie; n. blizu ne sme, Erj. (Izb. sp.).
-
nepoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
-
nepoštèn, -éna, adj. 1) ungeachtet; križ je bil prej nepošten, Burg.; — 2) unehrlich, unredlich; tudi: nepóšten.
-
nepoštȇnež, m. der Unehrliche, M.
-
nepoštenják, m. der Unehrliche, Valj. (Rad).
-
nepošténje, n. die Unehrlichkeit.
-
nepošténost, f. die Unehrlichkeit.
-
nepotekljìv, -íva, adj. unversiegbar, unerschöpflich, Mur., Cig.; svetosti in blagosti nepotekljiv studenec, Ravn.
-
nepotekljívost, f. die Unerschöpflichkeit, Mur.
-
nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.
-
nepotolážən, -žna, adj. untröstlich, Jan. (H.).
-
nepotolažljìv, -íva, adj. = nepotolažen, Cig., Jan.
-
nepotolážnost, f. die Untröstlichkeit, Jan. (H.).
-
nepotrẹ́bən, -bna, adj. unnöthig; — po nepotrebnem, unnöthiger Weise.
-
nepotrẹ̑bnica, f. nepotrebna stvar, C.
-
nepotrẹ̑bnik, m. nepotreben človek, Jurč.
-
nepotrẹ́bnost, f. die Unnöthigkeit.
-
nepotŕjen, adj. unbestätigt.
-
nepotŕpən, -pna, adj. unduldsam, Cig., Jan.
-
nepotȓpež, m. die Ungeduld, Cig.; nepotrpèž, -ę́ža, Mur.
-
nepotȓpežən, -žna, adj. ungeduldig, Cig.; nepotrpę́žən, Mur.
-
nepotrpežljìv, -íva, adj. ungeduldig.
-
nepotrpežljı̑vəc, -vca, m. der Ungeduldige.
-
nepotrpežljı̑vka, f. die Ungeduldige.
-
nepotrpežljívost, f. die Ungeduld.
-
nepotȓpežnost, f. die Ungeduld, Cig.; nepotrpę́žnost, Mur.
-
nepotrpljénje, n. die Ungeduld, Krelj.
-
nepotrpljìv, -íva, adj. ungeduldig, Mur.
-
nepotrpljívost, f. die Ungeduld, Mur.
-
nepotŕpnost, f. die Ungeduldsamkeit, Cig., Jan.
-
nepotrȗp, m. der Vielfraß, Notr.- Cig.
-
nepotrúpən, -pna, adj. = nenasiten, Cig., Svet. (Rok.).
-
nepoužı̑t, adj. unverzehrt.
-
nepovábljen, adj. uneingeladen; n. gost, ein ungeladener Gast.
-
nepoverljìv, -íva, adj. = nezaupen, Erj. (Izb. sp.); — hs.
-
nepovǫ́ljən, -ljna, adj. nicht nach Wunsch, unbefriedigend, unwillkommen, Mur., Cig., nk.; nepovoljni uspehi, nk.; — unliebsam, Volk.- M.
-
nepovǫ́ljnost, f. die Unannehmlichkeit, die Unliebsamkeit, ogr.- C., Volk.- M.
-
nepovráčən, -čna, adj. = nepovraten, DZ.
-
nepovrátən, -tna, adj. unwiederbringlich: nepovratna škoda, DZkr.
-
nepozábən, -bna, adj. unvergesslich, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
-
nepozábljen, adj. unvergessen, unvergesslich, Cig. (T.).
-
nepozabljìv, -íva, adj. = nepozaben, nepozabljen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
nepoznàn, -znána, adj. unbekannt, nk.; ungekannt, nk.
-
nepoznátən, -tna, adj. unkenntlich, Jan. (H.).
-
nepoznátnost, f. die Unkenntlichkeit, Jan. (H.).
-
nepozǫ́rən, -rna, adj. unaufmerksam, Jan.
-
nepozǫ́rnost, f. die Unaufmerksamkeit, Jan. (H.).
-
nepozván, adj. unberufen, nk.; — ungeladen: nepozvani gostje, ogr.- Valj. (Rad).
-
neprāktičən, -čna, adj. neporaben, neznajoč porabiti kaj, unpraktisch.
-
neprȃvda, f. das Unrecht, Cig., Jan., SlN., Let.; pravda je nepravda, Cig.; bridka n., Erj. (Izb. sp.).
-
neprȃvdanski, adj. ungerecht: n. zmagovavec, Levst. (Zb. sp.).
-
neprȃvən, -vna, adj. unrechtlich, rechtswidrig, Cig.
-
neprȃvi, -prȃva, adj. 1) unrecht, unrichtig; — po nepravem, mit Unrecht, DZ.; — 2) unecht, falsch.
-
nepravíca, f. die Ungerechtigkeit, das Unrecht, Mur., Cig., Jan., Mik.; neprávica, ogr.- Valj. (Rad).
-
nepravíčən, -čna, adj. ungerecht.
-
nepravíčnost, f. die Ungerechtigkeit.
-
nepravíłən, -łna, adj. unregelmäßig, uncorrect, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
nepraviłnost, f. die Unregelmäßigkeit, die Uncorrectheit, Cig., Jan., nk.
-
neprȃvnost, f. die Unrechtlichkeit, Cig.
-
nepravopísən, -sna, adj. unorthographisch, Jan. (H.).
-
neprávost, f. 1) die Unrichtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Unechtheit, Cig., Jan.
-
neprȃvšən, -šna, adj. unrichtig, normwidrig, V.-Cig.
-
neprȃvšnost, f. die Unrichtigkeit, DZ.
-
neprebávən, -vna, adj. unverdaulich, M., Cig. (T.), nk.
-
neprebavljìv, adj. = neprebaven, Guts.- Cig., Jan.
-
neprebávnost, f. die Unverdaulichkeit, nk.
3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani