Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (3.801-3.900)
-
neodjenljìv, -íva, adj. unnachgiebig, Cig., Jan.
-
neodkládən, -dna, adj. = neodložen, Jan.
-
neodkritosŕčən, -čna, adj. unaufrichtig.
-
neodkritosȓčnež, m. der Unaufrichtige.
-
neodkritosŕčnost, f. die Unaufrichtigkeit.
-
neodkúpən, -pna, adj. unablöslich, Jan. (H.).
-
neodkupljìv, -íva, adj. = neodkupen, Cig., Jan.
-
neodlȃšema, adv. unverzüglich, Mur., Cig., C.
-
neodlǫ́čen, adj. 1) unabgesondert; — 2) unbestimmt, Cig.
-
neodlǫ́čən, -čna, adj. unentschlossen, nk.
-
neodlǫ̑čnež, m. der Unentschlossene, nk.
-
neodlǫ́čnost, f. die Unentschlossenheit, nk.
-
neodlǫ̑goma, adv. unverzüglich, C.
-
neodlǫ́žən, -žna, adj. unaufschiebbar, Cig., Jan., DZ.; neodložne naredbe, Levst. (Nauk).
-
neodoljìv, -íva, adj. unüberwindlich, unwiderstehlich, Cig. (T.), C.; — hs.
-
neodprávən, -vna, adj. nicht fortzubringen, Jan. (H.); — unvertilgbar, Jan. (H.).
-
neodpústən, -tna, adj. unverzeihlich, nk.
-
neodpustljìv, -íva, adj. = neodpusten, Cig., Jan.
-
neodréčən, -čna, adj. unabweisbar, Jan. (H.).
-
neodstávən, -vna, adj. unabsetzbar, nk.
-
neodvísen, -sna, adj. unabhängig, nk.; (po nem.).
-
neodvísnost, f. die Unabhängigkeit, nk.
-
neodvrátən, -tna, adj. unabwendbar, Jan., Cig. (T.), nk.
-
neodvrátnost, f. die Unabwendbarkeit, Jan., Cig. (T.).
-
neogíbən, -bna, adj. unausweichlich, unumgänglich, unvermeidlich, Cig., Jan., nk.; neogibno potreben, unumgänglich nothwendig, unerlässlich, Cig., Jan., nk.
-
neogíbnost, f. die Unumgänglichkeit, die Unvermeidlichkeit, Cig., nk.
-
neograjèn, -éna, adj. uneingefriedet.
-
neokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, ogr.- Mik.; ungehorsam, C.
-
neokǫ́rnost, f. der Ungehorsam, ogr.- M., C.
-
neokresán, adj. roh, grob, unhöflich, Cig.
-
neokresánəc, -nca, m. der Grobian, Cig.
-
neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.- DSv.
-
neokrę́tən, -tna, adj. steif, schwerfällig, ungeschickt, Cig. (T.), nk.
-
neokrę̑tnež, m. schwerfälliger, ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
-
neokrę́tnost, f. die Schwerfälligkeit, die Ungeschicktheit, Cig., nk.
-
neokúsən, -sna, adj. 1) unschmackhaft, nk.; — 2) ohne (ästhetischen) Geschmack, geschmacklos: neokusna noša, nk.; pogl. nevkusen.
-
neolẹ̑pšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
-
neolı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Cig.
-
neolı̑kan, adj. ohne Bildung, ungebildet, Cig., Jan., nk.
-
neolı̑kanəc, -nca, m. der Ungebildete, nk.
-
neolı̑kanost, f. der Mangel an Bildung, nk.
-
neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
-
neomȃdežan, adj. = neomadeževan, Cig., DZ.; unbescholten, Cig., DZ.
-
neomȃdeževan, adj. unbefleckt, makellos; — unbescholten.
-
neomȃdeževanost, f. die Makellosigkeit; — die Unbescholtenheit.
-
neomagljìv, -íva, adj. unermüdlich, M.
-
neomahljìv, -íva, adj. unerschütterlich, Cig.
-
neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
-
neomajljìv, -íva, adj. = neomajen, Cig.
-
neomejèn, -éna, adj. unbegrenzt, unbeschränkt, Cig., Jan., nk.
-
neomejénost, f. die Unbeschränktheit, Cig., nk.
-
neomı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.
-
neomı̑kan, adj. ungebildet, Cig., Jan., nk.
-
neomı̑kanost, f. der Mangel an Bildung, Cig., nk.
-
neomožèn, -éna, adj. unverheiratet, ledig (o ženski).
-
neomožę́nka, f. neomožena ženska, Mur.
-
neomožę̑nstvọ, n. der weibliche Cölibat, Cig.
-
neopázən, -zna, adj. 1) unmerklich: neznatne grbice in neopazne jamice, Žnid.; — 2) unvorsichtig, ogr.- C.
-
neopáznost, f. die Unvorsichtigkeit, ogr.- C.
-
neopẹšljìv, -íva, adj. unermüdlich, vzhŠt.- C.
-
neopísən, -sna, adj. nicht zu schildern, unbeschreiblich: neopisna urnost, LjZv.
-
neoporéčən, -čna, adj. unwiderruflich, Cig. (T.).
-
neoporéčnost, f. die Unwiderruflichkeit, Cig.
-
neopotı̑koma, adv. ohne anzustoßen: n. hoditi, Ravn.; ungehindert, ohne Anstoß, Mur., C.
-
neopravı̑čen, adj. 1) ungerechtfertigt; — 2) unbefugt, Jan., nk.
-
neopravı̑čenost, f. die Unbefugtheit, Jan. (H.), nk.
-
neoprȃvljen, adj. 1) unverrichtet; neopravljeno delo; — 2) nicht ganz angekleidet.
-
neorgānski, adj. unorganisch.
-
neosę́bən, -bna, adj. unpersönlich, Cig., Jan.
-
neosę́bnost, f. die Unpersönlichkeit, Cig.
-
neosedlán, adj. ungesattelt.
-
neoskrbljèn, -éna, adj. unversorgt.
-
neoskrúnjen, adj. unbefleckt, keusch; neoskrunjena duša: — unbescholten, unverletzt; neoskrunjeno ime, neoskrunjena čast.
-
neoskrúnjenost, f. die Unbeflecktheit; die Unbescholtenheit.
-
neoskrunljìv, -íva, adj. unverletzlich, Mur., Cig., Jan.
-
neoskrunljívost, f. die Unverletzlichkeit, Mur., Cig.
-
neoslábən, -bna, adj. unabschwächbar, Cig. (T.).
-
neoslabljèn, -éna, adj. ungeschwächt.
-
neosnován, adj. unbegründet, grundlos, nk.
-
neosnovánost, f. die Grundlosigkeit, nk.
-
neosoljèn, -éna, adj. ungesalzen; neosoljeno salo.
-
neostrı̑žen, adj. ungeschoren; neostrižena ovca.
-
neostrúgan, adj. ungehobelt, Jan. (H.).
-
neoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
-
neotesán, adj. unbehauen; neotesan hlod; — ungehobelt, ungebildet, roh.
-
neotesánəc, -nca, m. ein ungebildeter, roher Mensch.
-
neotesánost, f. der Mangel an Bildung, die Rohheit.
-
neovedljìv, -íva, adj. unverwelklich, Guts.- Cig.
-
neovenljìv, -íva, adj. = neovedljiv, Jan. (H.).
-
neovę́rən, -rna, adj., Dict., Jsvkr., Slom., pogl. nejeveren.
-
neovı̑ran, adj. ungehindert.
-
neovı̑roma, adv. ungehindert, C.
-
neovŕžən, -žna, adj. unumstößlich, unwiderleglich, Cig. (T.), nk.; neovržen dokaz, Levst. (Zb. sp.).
-
neovŕžnost, f. die Unumstößlichkeit, Cig., nk.
-
neozȃljšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
-
neozdrávən, -vna, adj. unheilbar, nk.; neozdravna hromota, Levst. (Podk.).
-
neozdravljìv, -íva, adj. = neozdraven, Cig., Jan.
-
neozdrávnost, f. die Unheilbarkeit, nk.
-
neožę́njen, adj. unverheiratet, ledig (o moških).
-
neožę́njenəc, -nca, m. ein lediger Mann, Cig., Let.; der Hagestolz, Vod. (Izb. sp.).
3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani