Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (3.601-3.700)
-
nẹ̑m, nẹ́ma, adj. 1) stumm, Guts., V.-Cig., Jan., nk.; nemo živinče, Mik.; — 2) dumm, unvernünftig, C.
-
nẹmáča, f. die Stumme, die Blödsinnige, vzhŠt.- C.
-
nemȃdežljiv, adj. unbefleckt, Krelj- M.
-
nemȃjhən, -hna, adj. namhaft beträchtlich, Jan. (H.).
-
nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
-
nemálọ, adv. nicht wenig, bedeutend, nk.
-
nẹ́mam, išči pod: imeti.
-
nẹ́manič, m. der Habenichts.
-
nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
-
nemȃra, adv. vielleicht, Jan.; n. da nocoj pride ali: n. nocoj pride, Kr.
-
nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
-
nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
-
nemȃrikàj, pron. marikaj, marsikaj, C., Krelj- M., C.
-
nemȃrje, n. die Unachtsamkeit, die Gleichgiltigkeit, V.-Cig., C.
-
nemȃrkaj, m. der Taugenichts (psovka), Bes.
-
nemarljìv, -íva, adj. unsorgsam, nachlässig, träge.
-
nemarljı̑vəc, -vca, m. der Faulenzer, Mur.
-
nemarljívost, f. die Nachlässigkeit.
-
nemarnè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Mur., Mik., Kr.
-
nemȃrnež, m. ein nachlässiger, liederlicher Mensch.
-
nemȃrnica, f. ein nachlässiges, liederliches Weib.
-
nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
-
nemarnjáč, m. der Faulenzer, Mur.
-
nemarnjáča, f. die Faulenzerin, Mur.
-
nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
-
nemárnost, f. 1) die Achtlosigkeit; — die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, die Abscheulichkeit, die Garstigkeit, Z., Gor.
-
nemárščina, f. 1) die Unachtsamkeit, die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, Fr.- C.
-
nẹ́mast, adj. dumm, C.
-
nemaščeván, adj. ungerächt.
-
nematerı̑nski, adj. unmütterlich, Jan. (H.).
-
nemáti, -tere, f. die Unmutter, Cig.; — hs.
-
nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
-
nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
-
nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
-
nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
-
nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
-
nemčúr, -rja, = nemškutar ( zaničlj.).
-
nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.- C.; — 3) eine Art Hafer, C.
-
nemę́ra, f. das Unmaß, Cig., Jan.
-
nemę́rən, -rna, adj. unmäßig, Cig.; nemerno igranje, Guts. (Res.).
-
nemę́rnost, f. die Unmäßigkeit, Cig.
-
nemerodájən, -jna, adj. unmaßgeblich, nk.; — po nem.
-
nemertučljìv, -íva, adj. unmäßig, ogr.- C.; — prim. mertučljiv, mertuk.
-
nẹmẹ́ti, -ím, vb. impf. allmählich stumm werden, C.
-
nẹmíca, f. die Stumme, Valj. (Rad).
-
nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
-
nemíkavən, -vna, adj. = nemičen, Jan. (H.).
-
nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
-
nemilosŕčən, -čna, adj. unbarmherzig, lieblos.
-
nemilosŕčnost, f. die Unbarmherzigkeit.
-
nemílost, f. 1) die Unmilde, die Lieblosigkeit, Cig.; — 2) die Ungnade, die Ungunst, Mur., Cig., Jan., nk.
-
nemílostən, -tna, adj. ungnädig, Cig., Jan., nk.
-
nemilostìv, -íva, adj. unbarmherzig, ungnädig, Mur., Trub., Dalm., Krelj.
-
nemilostívost, f. die Unbarmherzigkeit, Mur.
-
nemilostljìv, -íva, adj. = nemilostiv.
-
nemilostljívost, f. = nemilostivost.
-
neminljìv, -íva, adj. unvergänglich.
-
neminljívost, f. die Unvergänglichkeit.
-
nemı̑r, m. die Unruhe.
-
nemírən, -rna, adj. unruhig.
-
nemiríka, f. die Unruhe in der Uhr, das Pendel, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
-
nemı̑rje, n. die Unruhe, Trub., C.; ni v miru ni v nemirju, Krelj.
-
nemı̑rnež, m. ein unruhiger Mensch.
-
nemı̑rnik, m. = nemirnež, Mur.
-
nemirnják, m. = nemirnež: nemirnjaki in pretepači, LjZv.
-
nemírnost, f. die Unruhe (als Eigenschaft).
-
nẹ̑mnica, f. das Tollkraut (atropa Belladonna), C.
-
nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
-
nemóčən, -čna, adj. schwach, ohnmächtig, Cig., Jan., M.; — krank, M., C.; nę̑močən, Mur.
-
nemọ̑čica, f. die Schwäche, Rib.- M., Mik.
-
nemóčnost, f. die Schwäche, Jan., C.
-
nemǫ́dər, -dra, adj. unweise, unklug.
-
nemodrọ̑st, f. die Unklugheit.
-
nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.
-
nemogǫ́č, adj. 1) unkräftig, Meg.; ohnmächtig, Volk.; — 2) unmöglich; celo nemogoča reč, eine ganz unmögliche Sache, Trub.
-
nemogǫ́čən, -čna, adj. unmächtig, Cig.
-
nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
-
nemogǫ́čost, f. die Unmöglichkeit, V.-Cig., Jan.
-
nemorālən, -lna, adj. nenraven, unmoralisch.
-
nemorālnost, f. nenravnost, die Unsittlichkeit.
-
nemóški, adj. unmännlich.
-
nemoštvọ̀, n. die Unmännlichkeit, die Feigheit, Cig. (T.).
-
nẹmóta, f. die Stummheit, Levst. (Zb. sp.).
-
nẹmováti, -ȗjem, vb. impf. stumm sein, C., Vrt.
-
nemožàt, -áta, adj. 1) unmannbar, Guts., Cig.; ledig: Nemožata in ženica, Levst. (Zb. sp.); — 2) unmännlich, Jan.
-
nemǫ́žen, -žna, adj. unmöglich, Jan., Cig. (T.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
-
nemǫ́žnost, f. die Unmöglichkeit, nk.; — prim. nemožen.
-
nemŕsən, -sna, adj. nemȓsni dan, der Fasttag, C., Z.
-
nemrtẹ́łən, -łna, adj. unsterblich, ogr.- C.
-
nemrtẹ́łnost, f. die Unsterblichkeit, ogr.- C.
-
nẹ́mščina, f. die deutsche Sprache.
-
nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
-
nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.
-
nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
-
nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
-
nẹmškȗtar, -rja, m. ein Begünstiger des Deutschthums unter den Slovenen, wenn er von slov. Abkunft ist, der "Deutschthümler".
-
nẹmškȗtarica, f. die "Deutschthümlerin".
-
nemškutarı̑ja, f. = nemškutarstvo.
-
nẹmškutáriti, -ȃrim, vb. impf. ein "Deutschthümler" sein.
-
nẹmškȗtarski, adj. "Deutschthümler-, deutschthümlerisch".
3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani