Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (3.401-3.500)
-
neimẹ́tən, -tna, adj. = neimovit, Jan.
-
neimovı̑t, adj. mittellos, nk.
-
neimovı̑tost, f. die Mittellosigkeit, DZ., nk.
-
neistinı̑t, adj. unwahr, nk.
-
neistinı̑tost, f. die Unwahrheit, nk.
-
neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
-
neizbrísən, -sna, adj. unauslöschlich, untilgbar, Cig., Jan., nk., neizbrisne črke, Zv.; n. madež, nk.
-
neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
-
neizčŕpən, -pna, adj. unerschöpflich, Jan. (H.).
-
neizčrpljìv, -íva, adj. = neizčrpen, Guts.- Cig.
-
neizdátən, -tna, adj. unausgiebig, Jan. (H.).
-
neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
-
neizginljívost, f. die Unverschwindlichkeit, Mur.
-
neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
-
neizgúbən, -bna, adj. unverlierbar, unveräußerlich: n. pravica, Cig. (T.), LjZv.
-
neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
-
neizkȗšen, adj. unerfahren.
-
neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
-
neizkȗšenost, f. die Unerfahrenheit.
-
neizlẹ́čən, -čna, adj. unheilbar, incurabel, Jan. (H.).
-
neizmę́rən, -rna, adj. unermesslich; — neizmerno velik.
-
neizmę́rnost, f. die Unermesslichkeit.
-
neizobrȃžen, adj. ungebildet, Cig., Jan., nk.
-
neizobrȃženost, f. der Mangel an Bildung, nk.
-
neizogíbən, -bna, adj. unausweichlich, Cig. (T.), nk.
-
neizpeljìv, -íva, adj. unausführlich, Cig., Jan.; pogl. neizveden.
-
neizpláčan, adj. nicht ausgezahlt; ausständig, Jan. (H.).
-
neizpláčən, -čna, adj. unauszahlbar, Jan. (H.).
-
neizpodbíjan, adj. unangefochten, Jan. (H.).
-
neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
-
neizpółnjen, adj. unerfüllt; neizpolnjene želje.
-
neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
-
neizprášan, adj. ungeprüft, nk.
-
neizprávən, -vna, adj. incorrect, Cig. (T.), Raič (Slov.), — hs.
-
neizprávnost, f. die Incorrectheit, die Unrichtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — hs.
-
neizpremẹnjèn, -éna, adj. unverändert.
-
neizpremẹnljìv, -íva, adj. unveränderlich.
-
neizpremẹnljívost, f. die Unveränderlichkeit.
-
neizprı̑čan, adj. unbezeugt, unerwiesen.
-
neizprósən, -sna, adj. unerbittlich, nk.; Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Jurč.
-
neizprosljìv, -íva, adj. = neizprosen, Cig.
-
neizrẹ́cən, -cna, adj. unaussprechlich, Vrt.
-
1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
-
2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
-
neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
-
neizrekljìv, -íva, adj. = 2. neizrečen, V.-Cig., Jan., nk.
-
neizšǫ̑lan, adj. ohne Schulbildung.
-
neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
-
neizterljìv, adj. uneinbringlich, nk.; (-tirljiv, Cig., Jan.).
-
neizterljívost, f. die Uneinbringlichkeit, nk.
-
neiztrẹbljìv, -íva, adj. anaustilgbar, Cig.
-
1. neizvẹ́den, adj. unerfahren, unkundig.
-
2. neizvédən, -dna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
-
neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
-
neizvẹ́denost, f. die Unerfahrenheit.
-
neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
-
neizvráčən, -čna, adj. unheilbar, Jan. (H.).
-
neizvračljìv, -íva, adj. = neizvračen, Cig.
-
neizvráčnost, f. die Unheilbarkeit, Jan. (H.).
-
neizzaję́mən, -mna, adj. = neizpozajet, Jan. (H.).
-
nejȃk, -jáka, adj. schwach, Cig., C.
-
nejásən, -sna, adj. undeutlich, unklar; nejasne besede.
-
nejásnost, f. die Undeutlichkeit.
-
nejẹ́dčən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Cig., Mik.; — 2) = neješčen 2), lästig, Cig.
-
nejedín, adj. = needin.
-
nejednák, adj. = neenak.
-
nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.
-
nejẹ́ščən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Mik.; — 2) lästig, Cig., M.
-
nejẹščljìv, -íva, adj. nicht gerne fressend (o živini), vzhŠt.- C.
-
nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
-
nejevę́ra, f. der Unglaube.
-
nejevę̑rəc, -rca, m. der Ungläubige.
-
nejevę́rən, -rna, adj. ungläubig.
-
nejevę̑rka, f. die Ungläubige.
-
nejevę̑rnica, f. die Ungläubige.
-
nejevę̑rnik, m. der Ungläubige.
-
nejevę́rski, adj. ungläubig, heidnisch, Heiden-.
-
nejevę̑rstvọ, n. der Unglaube.
-
nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
-
nejevǫ̑ljəc, -ljca, m. der Unwillige, Ravn.- Valj. (Rad).
-
nejevǫ́ljən, -ljna, adj. unwillig, missmuthig.
-
nejevǫ́ljnost, f. der Missmuth.
-
nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
-
nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
-
nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
-
nẹ́kakov, adj. = nekak, BlKr., vzhŠt.; (nekakǫ́v, Cv.).
-
nẹ́kakovšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nekákovšən.
-
nẹ́kakšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nẹkákšən.
-
nẹ́kakši, adj. = nekak, C., vzhŠt.
-
nekaljèn, -éna, adj. ungetrübt; nekaljeno veselje.
-
nẹ́kam, adv. 1) irgendwohin; an einen gewissen Ort; — 2) auf eine gewisse Art, in einer gewissen Beziehung; n. neprijazen je postal; vse je nekam gruči podobno, Levst. (Beč.).
-
nẹ́kamo, adv. = nekam, C.
-
nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
-
nẹkatę̑rikrat, adv. manchesmal; so manchesmal, einigemale.
-
nekatǫ̑ličan, m. der Nichtkatholik.
-
nekatǫ̑ličanka, f. die Nichtkatholikin.
-
nekatǫ̑liški, adj. nichtkatholisch, unkatholisch.
-
nekȃza, f., Cv., pogl. nakaza.
-
nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
-
nekázanost, f. die Ungezogenheit, die Unbescheidenheit, Kast.- C.
2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani