n (3.301-3.400)

3301. nedovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, C.
3302. nedovǫ́ljnost, f. 1) die Unzulänglichkeit, Cig.; — 2) = nezadovoljnost, die Unzufriedenheit, V.-Cig., Jan., Ravn.
3303. nedovǫ̑ljstvọ, n. = nedovoljnost 2), Cig. (T.).
3304. 1. nedovršèn, -éna, adj. unvollendet, Cig., nk.; — unvollkommen, nk.
3305. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
3306. nedovršénost, ** f. die Unvollkommenheit, nk.
3307. nedozírən, -rna, adj. = nedogleden, unabsehbar, Cig., Jan., Bes., Zora.
3308. nedozórẹł, -ẹ́la, adj. noch nicht ganz reif, unreif.
3309. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
3310. nedǫ̑žje, n. die Unpässlichkeit, Guts., Mik.
3311. nedrȃg, -drága, adj. unlieb.
3312. nẹ́drce, n. dem. nedro; der Busen, Čb.- Valj. (Rad); nav. pl. nedrca; prim. nedro.
3313. nẹ̑drije, n. = nedrje, Cv.
3314. nẹ̑drje, n. der Busen; v nedrje vtekniti mošnjico; — tudi pl. nedrja: v mojih nedrjih, Dalm.; ("naderja", Meg.).
3315. nẹ̑drọ, n. der Busen, Mur., Cig., Jan., M.; nav. pl. nẹ̑dra, Cig., C., M., Cv.
3316. nedrúžən, -žna, adj. ungesellig, Cig., Jan.
3317. nedrúžnost, f. die Ungeselligkeit, Cig.
3318. nedȗha, f., Habd., Dict., Cig., C. i. dr., (néduha, Mur., nédiha, Jarn.); pogl. naduha.
3319. neduhǫ́vən, -vna, adj. ungeistlich, profan, Cig., Jan.
3320. neduhovı̑t, adj. geistlos, nk.
3321. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
3322. neduhǫ́vski, adj. ungeistlich, Cig., Jan.
3323. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
3324. nedvǫ̑jbən, -bna, adj. unzweifelhaft, nk.
3325. nedvǫ́mən, -mna, adj. unzweifelhaft, Cig., Jan., nk.
3326. nedvomljìv, -íva, adj. = nedvomen, Cig., Jan.
3327. nedvǫ́rən, -rna, adj. = nedvorljiv, V.-Cig.
3328. nedvorljìv, -íva, adj. unhöflich, Mur.
3329. nedvorljívost, f. die Unhöflichkeit, Mur.
3330. nedvoúmən, -mna, adj. 1) unzweideutig, nk.; — 2) = nedvomen, Cig. (T.).
3331. needín, adj. uneinig, Cig., Jan., nk.
3332. needínost, f. die Uneinigkeit, Cig., Jan., nk.
3333. needı̑nstvọ, n. die Uneinigkeit, C.
3334. neenák, adj. ungleich.
3335. neenakomę́rən, -rna, adj. ungleichmäßig, Cig., nk.
3336. neenakomę́rnost, f. die Ungleichmäßigkeit, nk.
3337. neenákost, f. die Ungleichheit.
3338. neenákšən, -šna, adj. von ungleicher Beschaffenheit, Mur., Cig., Jan.
3339. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
3340. negácija, f. die Negation, nk.
3341. negatīvən, -vna, adj. nikalen, negativ.
3342. nẹ̑gda, adv. = nekdaj, Mur., C.
3343. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
3344. nẹ̑gdi, adv. = nekje, negde, Mur., vzhŠt.- C.
3345. negíbčən, -čna, adj. ungelenk, ungeschmeidig.
3346. negíbčnost, f. die Ungelenkigkeit.
3347. negíbək, -bka, adj. unbiegsam, Jan., Cig. (T.).
3348. negíbən, -bna, adj. unbeweglich, Cig. (T.).
3349. negibljìv, -íva, adj. unbeweglich, Guts., Cig., Jan.
3350. negibljívost, f. die Unbeweglichkeit, Cig.
3351. negládək, -dka, adj. unglatt.
3352. negladkọ̑st, f. die Unglattheit, die Rauhigkeit.
3353. neglobòk, -óka, adj. untief.
3354. negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
3355. negnȗsən, -sna, adj. = gnusen, LjZv., Erj. (Izb. sp.); pogl. nagnusen.
3356. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
3357. negòd, -góda, m. die Unzeit, Mik.
3358. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
3359. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
3360. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
3361. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
3362. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
3363. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
3364. negodnják, m. = negodnik 1), Cig.
3365. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
3366. negoljufìv, -íva, adj. untrüglich, Jan. (H.).
3367. negoljufívost, f. die Untrüglichkeit, Jan. (H.).
3368. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
3369. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
3370. negóstən, -stna, adj. unwirtbar, Jan. (H.).
3371. negostoljúbən, -bna, adj. ungastlich, ungastfreundlich, Cig., Jan., nk.
3372. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
3373. negotǫ́vost, f. 1) die Unfertigkeit; — 2) die Ungewissheit, die Unbestimmtheit.
3374. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
3375. negrájən, -jna, adj. untadelhaft, Jan. (H.).
3376. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
3377. nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).
3378. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
3379. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
3380. nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
3381. nehlı̑njen, adj. ungeheuchelt.
3382. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
3383. nehotę́, adv. ohne zu wollen, nk.
3384. nehotèč, adv. = nehote, Cig.
3385. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
3386. nehȏtoma, adv. 1) ohne zu wollen, unvorsätzlich, Cig., nk.; — 2) unverhofft, Levst. (Zb. sp.); prim. nahodoma.
3387. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
3388. nehrę́tən, -tna, adj. ekelhaft, SlGor.- C.
3389. nehrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, SlGor.- C.
3390. nẹ́hterən, -rna, adj. = nekateri, Št.- C.
3391. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
3392. nehváłən, -łna, adj. unlöblich, Jan. (H.).
3393. nehvalę́žən, -žna, adj. undankbar.
3394. nehvalę̑žnež, m. der Undankbare.
3395. nehvalę̑žnica, f. die Undankbare.
3396. nehvalę̑žnik, m. der Undankbare.
3397. nehvalę́žnost, f. die Undankbarkeit.
3398. neimenítən, -tna, adj. unbedeutend, unwichtig, Jan. (H.).
3399. neimenován, adj. ungenannt, anonym, Mur., Cig., Jan., nk.; — unbenannt ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
3400. neimenovánəc, -nca, m. ein Ungenannter, der Anonymus, Cig. (T.), nk.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani