Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (3.101-3.200)
-
nebę́ški, adj. Himmels-, himmlisch.
-
nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
-
nebistroúmən, -mna, adj. nicht scharfsinnig, unwitzig, Cig.
-
nebistroúmnost, f. der Unwitz, Cig.
-
nebı̑stvən, -tvəna, adj. unwesentlich, Cig. (T.), nk.
-
nebı̑stvənost, f. die Unwesentlichkeit, nk.
-
nebit, f. = nebitje, Jan. (H.).
-
nebítən, -tna, adj. = nebistven, V.-Cig., Cig. (T.).
-
nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
-
nebívanje, n. = nebitje, Cig. (T.).
-
neblȃg, -blága, adj. unedel.
-
neblagoglásən, -sna, adj. übelklingend, nk.
-
neblagoglȃsje, n. die Kakophonie, Cig. (T.), nk.
-
neblagovı̑t, adj. segenlos, Cig.
-
neblagovı̑tost, f. der Unsegen, Cig.
-
neblagovǫ́ljən, -ljna, adj. misswollend, Jan.
-
nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
-
nę̑bnik, m. der Gaumenlaut, Cig. (T.), Jan. (Slovn.).
-
nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
-
nebobǫ̑rəc, -rca, m. der Himmelsstürmer, Cig.
-
nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
-
neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
-
nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
-
neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
-
nebogljevən, -vna, adj. nebogljen, Bes.
-
nebojazljìv, -íva, adj. = neboječ, Jan. (H.).
-
nebojazljívost, f. = neboječnost, Jan. (H.).
-
nebojèč, -ę́ča, adj. furchtlos, Cig., Jan.
-
neboję́čnost, f. die Furchtlosigkeit, Cig.
-
nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
-
nebonǫ́sən, -sna, adj. den Himmel tragend, Cig.
-
nebopìs, -písa, m. die Himmelsbeschreibung, die Uranographie, Cig. (T.).
-
nebopı̑səc, -sca, m. der Uranograph, Cig.
-
nebopı̑sje, n. die Uranographie, Cig.
-
neborè, -ę́ta, m. der Arme, armer Tropf, Meg., Dict., BlKr.- M., C., Svet. (Rok.), Krelj; tudi: nebọ̑re, Valj. (Rad).
-
nebọ̑rəc, -rca, m. = nebore, Krelj- M.
-
nebọ̑rən, -rna, adj. elend, arm, C.
-
nebosklòn, -sklǫ́na, m. das Firmament, nk.; — rus.
-
nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
-
nebotrę̑səc, -sca, m. der Himmelserschütterer, Cig.
-
nebovìd, -vída, m. = nebokaz, Cig.
-
neboznȃnstvọ, n. die Himmelskunde, Cig.
-
nebọ̑že, -eta, m. armer Mensch, armer Tropf, ogr.- C.; ("nebuže", Dict.).
-
nebọ̑žəc, -žca, m. der Arme, C.
-
nebráłən, -łna, adj. unleserlich, Jan. (H.); pogl. nečiten.
-
nebríga, f. die Sorglosigkeit, die Nonchalançe, nk.; — hs.
-
nebrížən, -žna, adj. unsorgsam, gleichgültig, nk.; — hs.
-
nebrížnost, f. die Unsorgsamkeit, die Gleichgültigkeit, nk.; — hs.
-
nebrójən, -jna, adj. unzählbar, Jan., nk.
-
necẹ̑ł, -cẹ́la, adj. nicht ganz, schadhaft, Cig.; necela mavrica, die Regengalle, Cig. (T.).
-
necẹ́pljen, adj. nichtveredelt; necepljene črešnje.
-
nəcǫ̑j, adv., Mur., pogl. nocoj.
-
nẹ́ča, f. die Heizung, Cig., Jan., UčT.
-
nečák, m. der Neffe, BlKr., nk.; — prim. hs. nećak.
-
nečákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. nečak.
-
nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
-
nečȃst, f. die Unehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; v nečast pasti, Škrinj.- Valj. (Rad).
-
nečástən, -tna, adj. unehrenhaft, ehrwidrig, schimpflich, Cig., Jan., nk.
-
nečastı̑tljiv, adj. unehrwürdig, Mur.
-
nečę̑d, f. = nečedna stvar: ti nečed grda ti! Gor.
-
nečę̑da, f. = nesnaga, psovka človeku: = nečed, Cig.
-
nečę́dən, -dna, adj. 1) unrein, unreinlich, unsauber; — 2) unverständig, vzhŠt.
-
nečę̑dnica, f. die Unreinliche, Jan. (H.).
-
nečę̑dnik, m. der Unreinliche, Jan. (H.).
-
nečę́dnost, f. 1) die Unreinheit; — 2) der Unverstand, vzhŠt.
-
nę́čem, išči pod: hoteti.
-
nẹ́čenje, n. das Heizen, Guts., Jarn.
-
nəčíce, f. pl. dem. nečke, Trub.
-
nẹ̑čij, adj. jemandem gehörig, C.
-
nečı̑merən, -rna, adj., pogl. ničemuren.
-
néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
-
nečìst, -čísta, adj. unrein; — unkeusch, nečisto živeti; — nečista teža, das Brutto-, Sporcogewicht, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
nečı̑stəc, -tca, m. der Unreine, Vrt.
-
nečı̑stnica, f. die Unreine, die Unkeusche, die Metze.
-
nečı̑stnik, m. der Unreine, der Unkeusche.
-
nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
-
nečístost, f. die Unreinlichkeit; — die Unkeuschheit; — tudi: nečistọ̑st, Valj. (Rad).
-
nečistóta, f. = nečistost, Mur., Cig., Jan.
-
nečistováti, -ȗjem, vb. impf. unkeusch leben, Unkeuschheit treiben, Mur., V.-Cig., Jan., M.
-
nečítən, -tna, adj. unlesbar, Jan. (H.).
-
nəčkast, adj. muldenförmig, Cig.
-
nəčkę̑, -čȃk, f. pl. die Mulde, Cig., Kr.; die Trogmulde, Štrek.
-
nečlovẹ́čən, -čna, adj. = nečloveški, Jan.
-
nečlovẹ́čji, adj. = nečloveški, unmenschlich, M.
-
nečlovẹ̑čnež, m. der Unmensch, Zora.
-
nečlovẹ́čnost, f. die Unmenschlichkeit, Mur., Cig., Jan.
-
nečlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Unmensch, Mur., Cig., Jan., SlN.
-
nečlovẹ́ški, adj. unmenschlich.
-
nečlovẹ̑štvọ, n. die Unmenschlichkeit, Jan.
-
nę́čo, išči pod: hoteti.
-
nečȗt, m. die Unempfindlichkeit, die Gefühllosigkeit, C., Z.
-
nečútən, -tna, adj. 1) unfühlbar, Cig.; unmerklich, Cig., Jan.; — nicht finnlich, Lampe (D.); — 2) = nečutljiv, Cig.; n. nos, Cig. (T.).
-
nečȗtje, n. die Fühllosigkeit, die Apathie, Cig.
-
nečutljìv, -íva, adj. unempfindlich, Mur., Cig., Jan.
-
nečutljívost, f. die Unempfindlichkeit, Mur., Cig., Jan.
-
nečútnost, f. 1) die Unmerklichkeit, Cig.; — 2) = nečutljivost, Cig.
-
nečuvèn, -éna, adj. = neslišan, nk.
-
nəčvè, f. pl. der Backtrog, Valj. (Rad).
-
nedávən, -vna, adj. was vor nicht langer Zeit gewesen ist: pred nedavnim, vor kurzem, Jan.; od nedavna, seit kurzem, Jan.; nedavno, unlängst, vor kurzem.
-
nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani