Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (301-400)

  1. nadẹvȃłnik, m. die Wurstspritze, Z.
  2. nadẹ́vanje, n. 1) das Aufladen, Dol.; — 2) die Füllung (von Speisen), Mur., Cig.
  3. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
  4. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
  5. nadẹ̑vka, f. das Füllsel, die Wurstfülle, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  6. nȃdež, m. das Nageleisen, Goriš.
  7. nadəževáti se, -ȗje se, vb. pf. nadeževalo se je, es hat genug geregnet, Cig.
  8. nàdfára, f. die Hauptpfarre, Let.
  9. nàdfēvd, m. das Oberlehen, Cig.
  10. nadglasíti, -ím, vb. pf. überschallen, Cig.
  11. nadglasováti, -ȗjem, vb. pf. überstimmen, C.
  12. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
  13. nadglavíšče, n. der Zenith, Cig. (T.), Jes.
  14. nadglȃvje, n. = glava, der Säulenkopf, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  15. nadglȃvnik, m. = nadglavišče, Cig., Jan.
  16. nadglèd, -glę́da, m. = nadzor, die Aufsicht, Cig., Jan., DZ.
  17. nadglę̑dnica, f. = nadzornica, Cig.
  18. nadglę̑dnik, m. = nadzornik, Cig., Nov., DZ.
  19. nadglę̑dništvọ, n. = nadzorništvo, Jan., C.
  20. nadgledovȃłnica, f. = nadzorovalnica, DZ.
  21. nadgledováti, -ȗjem, vb. impf. = nadzorovati, beaufsichtigen, Cig.; nadgledujoča gosposka, die die Aufsicht führende Behörde, DZ.; — controlieren, Jan.
  22. nadglę̑dstvọ, n. = nadzorstvo, die Beaufsichtigung, die Inspection, die Controle, Cig., Jan.
  23. nàdgǫ̑rnik, * m. der Bergmeister, Jan.
  24. nàdgozdár, -rja, m. der Oberförster, DZ.
  25. nadgózdən, -dna, adj. über dem Walde befindlich, Cig.
  26. nàdgozdnár, m. = nadgozdar, Jan., C.
  27. nàdgozdník, m. der Forstmeister, C., DZ.
  28. nadgrǫ̑bək, -bka, m. das Grabmal, Jan., C.
  29. nadgróbən, -bna, adj. über dem Grabe befindlich, Grab-: nadgrǫ̑bni kamen, napis, Cig., Jan., nk.
  30. nadgrǫ̑bje, n. das Grabmal, Jan.
  31. nadgrǫ̑bnica, f. die Grabschrift, Jan.
  32. nadgrǫ̑bnik, m. das Grabesdenkmal, Jan., Zora.
  33. nadhı̑šje, n. der oberste Raum unter dem Dache, Cig.
  34. nadhòditi, -hǫ́dim, vb. impf. nadhodeč, übertreffend: črez vse nadhodeča ali najvišja mogočnost, Krelj.
  35. nadíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, Zora.
  36. nadigávati, -am, vb. impf. ad nadigniti, = nadvigavati, C., ogr.- Mik.
  37. nadígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben ( z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.- Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
  38. nadìh, -díha, m. der Anhauch, Cig.; — die Aspiration ( gramm.), Cig. (T.); — der Anflug, Nov.
  39. nadı̑ha, f. = nadahnjenje, ogr.- C.
  40. nadíhati, -dı̑ham, I. vb. impf. ad nadehniti; inspirieren, eingeben, Cig. (T.); — II. n. se, vb. pf. zur Genüge einathmen: n. se dobrega zraka.
  41. nadı̑hnik, m. das Hauchzeichen ( gramm.), Cig.
  42. nadíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
  43. nadímati se, -dı̑mam, -dı̑mljem se, vb. impf. ad nadoti se; sich aufblähen, C., Erj. (Min.).
  44. nadímiti, -dı̑mim, vb. pf. anqualmen, Cig.; — n. se dima, genug angequalmt werden, Jan. (Slovn.).
  45. nadīr, m. der Fersenpunkt, der Fußpunkt, der Nadir, Cig. (T.), Jes.
  46. nadı̑ranje, n. das Anreißen, das Anschinden, Jarn.
  47. nadı̑rati, -am, vb. impf. ad nadreti; anschinden, anreißen, Jarn., Cig.
  48. nadirjástiti se, -ȃstim se, vb. pf. sich satt rennen, M.
  49. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  50. nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.
  51. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  52. nadivjáti se, -ȃm se, vb. pf. austoben, des Wüthens satt werden, Cig., Jan.
  53. nȃdjanje, n. = nadejanje, Boh., Dalm.
  54. nadjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig.; pogl. nadejati I.
  55. nȃdjati se, -am se, vb. impf. erwarten, hoffen, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Met., Preš., nk.; n. se česa, Cig., nk.; nádjati se, Valj. (Rad); — pogl. nadejati se.
  56. nȃdka, f. der Aufsatz am Bienenstock, C.
  57. nàdkān, m. oberster Khan, Bes.
  58. nàdkancelár, -rja, m. der Erzkanzler, Jan. (H.).
  59. nadkolẹníca, f. 1) das Schoßtuch, C.; — 2) pl. nadkolenice, Kehlstiefel, Cig.
  60. nadkolẹ̑nka, f. = nadkolenska kost, das Vorarmbein bei Thieren, der Kegel, Bleiw.- Cig.
  61. nadkolę́sən, -sna, adj. oberschlächtig, Jan.; nadkolesna voda, oberschlächtiges Wasser, Cig.
  62. nadkomọ̑łčən, -čna, adj. Oberarm-: nadkomolčna kost, das Oberarmbein, Cig.
  63. nàdkómornik, m. der Oberkammerherr, Jan.
  64. nàdkonjár, -rja, m. der Oberstallmeister, Jurč.
  65. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
  66. nàdkováč, m. der Oberschmied, C.
  67. nadkríliti, -im, vb. pf. überflügeln, übertreffen, Jan., nk.; — hs.
  68. nadkríljati, -am, vb. impf. ad nadkriliti, nk.
  69. nadkriljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadkriliti, übertreffen, nk.
  70. nàdkrmár, -rja, m. der Obersteuermann, DZ.
  71. nadkrmı̑lar, -rja, m. = nadkrmar, Jan. (H.).
  72. nàdkȗhar, -rja, m. der Küchenmeister, Cig.
  73. nàdkurı̑vəc, -vca, m. der Oberheizer, DZ.
  74. nàdladjár, -rja, m. der Oberbootsmann, DZ.
  75. nadláhtən, -tna, adj. Oberarm-: nadlȃhtna kost, Jan.
  76. nadlahtı̑, f. pl. der Oberarm, Cig. (T.), C.
  77. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  78. nadlȃhtnica, f. das Oberarmbein, Jan., Cig. (T.).
  79. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  80. nàdlȃst, -ı̑, f. das Obereigenthum, (nadvlast) Cig.
  81. nadlȃstən, -tna, adj. obereigenthümlich, (nadvl-) Cig.
  82. nàdlastník, m. der Obereigenthümer, Jan.
  83. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  84. nàdlẹ̑čnik, m. der Oberarzt, Jan. (H.).
  85. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  86. nadlę̑ganje, n. das Belästigen, M.
  87. nadlę̑gati, -am, vb. impf. lästig fallen, Mur., Cig.; ne nadlegaj me, lass mich unbehelligt, Cig.
  88. nadlę̑gavəc, -vca, m. der Belästiger, Cig., C.
  89. nadlegovȃnje, n. das Belästigen.
  90. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  91. nadlegovȃvəc, -vca, m. der Belästiger.
  92. nadlegovȃvka, f. die Belästigerin.
  93. nadləhtı̑, f. pl., Erj. (Som.); pogl. nadlahti.
  94. nadlə̀htnica, f., Erj. (Som.); pogl. nadlahtnica.
  95. nadlẹ́tən, -tna, adj. großjährig, C.
  96. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  97. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
  98. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
  99. nadlę̑ževati, -ujem, vb. impf. = nadlegovati, Mur., Jap., Škrinj.- Valj. (Rad); nadlę̑ž(e)vam, Škrb.
  100. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA