n (3.001-3.100)

3001. nazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad nazvati: benennen, nk.
3002. nazı̑vək, -vka, m. = nazivalo, Nov.; — der Titel, Jan.
3003. nazivoslǫ̑vje, n. die Terminologie, nk.
3004. nazízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, Mur., jvzhŠt.
3005. nazlȃbljati se, -am se, vb. impf. ad nazlobiti se; drohen, C.
3006. názlı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, vzhŠt.
3007. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
3008. nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.- C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
3009. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
3010. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
3011. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
3012. názlobnost, f. die Bosheit, die Feindseligkeit, ogr.- C.
3013. nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
3014. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
3015. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
3016. naznačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad naznačiti; bezeichnen, kennzeichnen, nk.
3017. naznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, bestimmen, nk.; v naznačenem času, in einer bestimmten Zeit, DZ.; anzeigen ( math.), h. t.- Cig. (T.); — kennzeichnen, charakterisieren, Šol., nk.
3018. naznȃk, adv. rücklings, Mur., Mik.; n. pasti, ležati, SlGor.
3019. naznȃmba, f. die Angabe, DZ.; naznamba časa, die Zeitangabe, Cig. (T.).
3020. naznámenati, -am, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.); anmerken, Mur.; (-mnjati), andeuten, Cig.
3021. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
3022. naznȃmkati, -am, vb. pf. bezeichnen, Mur.
3023. naznaníłən, -łna, adj. Anzeige-, nk.
3024. naznanı̑łnica, f. 1) das Anzeigeamt, Cig.; — 2) die schriftl. Anzeige (bei Gericht), DZ.
3025. naznanı̑łnik, m. 1) das Anzeigeblatt, Cig., DZ.; — 2) der Indicativ ( gramm.), Cig.
3026. naznanílọ, n. die Anzeige, die Bekanntmachung.
3027. naznániti, -znȃnim, vb. pf. anzeigen, verkündigen, mittheilen, bekannt machen.
3028. naznánjanje, n. das Anzeigen, das Bekanntgeben.
3029. naznánjati, -am, vb. impf. ad naznaniti; anzeigen, mittheilen, verkünden, bekannt machen.
3030. naznanjȃvəc, -vca, m. der Verkünder, der Bekanntmacher, Cig., Jan.
3031. naznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. = naznanjati.
3032. naznanjevȃvəc, -vca, m. der Anzeiger, der Bekanntmacher, der Verkündiger.
3033. naznanjevȃvka, f. die Anzeigerin, die Verkünderin.
3034. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
3035. nazóbati se, -zǫ́bljem se, vb. pf. (an Beeren, Kirschen, Körnern) sich satt essen oder fressen, n. se jagod, črešenj, grozdja; kokoši so se zrnja, konji ovsa nazobali.
3036. nazǫ̑bčati, -am, vb. pf. zähneln; nazobčan, gezähnt.
3037. nazǫ̑bkati, -am, vb. pf. = nazobčati, zähneln, Cig.
3038. nazọ̑čən, -čna, adj., pogl. navzočen.
3039. nazọ̑či, adv., pogl. navzoči.
3040. názor, -zóra, m. die Anschauung, die Ansicht, Cig. (T.), DZ., nk.; — češ.
3041. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno- Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
3042. nazórnost, f. die Anschaulichkeit, Jan., Cig. (T.).
3043. nazòv, -zóva, m. = naziv, Jan. (H.).
3044. nazóvən, -vna, adj. Titular-, Jan. (H.).
3045. názrit, adv. = navzrit, Mur., ogr.- Mik.; (tudi: nazrt, Mur., Mik.).
3046. nazȗvək, -vka, m. die Fußsocke, Valj. (Rad); — tudi hs.
3047. nazȗvnik, m. der Schuhlöffel bei den Schuhmachern, Cig.
3048. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
3049. nazvẹstı̑telj, m. der Verkünder, kajk.- Valj. (Rad).
3050. nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.
3051. nazvẹ́ščanje, n. die Verkündigung, die Anzeige(n), kajk.- Valj. (Rad).
3052. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
3053. nazvẹščávanje, n. die Verkündigung, M., ogr.- Valj. (Rad).
3054. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
3055. nazvẹščȃvəc, -vca, m. der Verkünder, ogr.- Valj. (Rad).
3056. nazvẹščénje, n. die Anzeige, kajk.- Valj. (Rad).
3057. nazvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. verkündigen, anzeigen, kajk.- Valj. (Rad).
3058. nazvoníti se, -ím se, vb. pf. sich satt läuten.
3059. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
3060. nažak, m. ein Stock mit hackenartigem, eisernem Griff, BlKr.; — (nažek, neka sekirica, BlKr.- DSv., Z.).
3061. nažalováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt trauern.
3062. nažȃnjək, -njka, m. der Ertrag des Getreideschnittes, Cig.
3063. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
3064. nȃžəc, -žca, m. der Nackte, V.-Cig.
3065. nažẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad nažeti, -žmem.
3066. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
3067. nažę́ti, -žánjem, vb. pf. eine gewisse Menge (Getreide) schneiden; malo pšenice n.
3068. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
3069. nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.
3070. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
3071. nažı̑rati se, -am se, vb. impf. ad nažreti se, Jarn., Cig.
3072. naživẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Leben zur Genüge genießen; n. se mladosti, Levst. (Zb. sp.); — des Lebens satt werden.
3073. naživíti, -ím, vb. pf. = nahraniti, mit Speise laben, Ravn.
3074. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
3075. nažlẹ́biti, -im, vb. pf. kehlen, beriefeln, Cig.
3076. nažlempáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt schlappen, sich voll saufen.
3077. nažlę́viti se, * -im se, vb. pf. sich ansaufen, Dict., Levst. (Rok.).
3078. nažmígniti, -žmı̑gnem, vb. pf. zuwinken, BlKr.; nam. namežikniti.
3079. nažǫ́čiti se, -žǫ̑čim se, vb. pf. = nabosti se, natekniti se, BlKr.
3080. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
3081. nažrẹ́ti se, -žrèm se, vb. pf. sich satt fressen; n. se koga = naveličati se koga objedati ali obrekovati, Dol.
3082. nažúliti, -im, vb. pf. aufreiben, eine Schwiele verursachen, Jan. (H.).
3083. nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
3084. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
3085. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
3086. nę̑ba, f. = nebo, ogr.- Valj. (Rad).
3087. nę̑bar, -rja, m. der Baldachinträger, GBrda.
3088. nę̑bast, adj. stumpfsinnig, Dict.
3089. nę̑bce, n. der Gaumen, Cig. (T.); — tudi: nebcè, Valj. (Rad).
3090. nę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, C.
3091. nebédən, -bédna, -béna, adj. = nobeden, Levst. (Nauk).
3092. nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).
3093. nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
3094. nebę́sa, n. pl. išči pod: nebo.
3095. nebę́sən, -sna, adj. Himmels-, Cig. (T.).
3096. nebę́ski, adj. = nebeški, starejši pisatelji, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
3097. nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
3098. nebę́ščanka, f. die Himmelsbewohnerin, Mur., Cig.
3099. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
3100. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.

   2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani