Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (2.901-3.000)


  1. navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.- C.
  2. navrstíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge in der Reihe aufstellen, anreihen, Cig.
  3. navrstník, m. der Milchbruder, Dict.
  4. navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.
  5. navŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) anbohren; sod n.; — 2) in Menge bohren; n. veliko lukenj.
  6. navrtovȃnje, n. das Anbohren.
  7. navrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad navrtati; anbohren.
  8. navȓžək, -žka, m. kar se navrže, die Zugabe.
  9. nȃvskati, -am, vb. impf. = vpiti (o otrocih), Gor.
  10. navstȃjati, -am, vb. impf. ad navstati, Jan.
  11. navstáti, -vstánem, vb. pf. entstehen, ausbrechen, Jan.
  12. navšèv, adv. = napošev, schief, V.-Cig., Polj.
  13. nāvtičən, -čna, adj. plovstven, brodarstven, nautisch, Cig. (T.).
  14. nāvtika, f. plovstvo, brodarstvo, die Schiffahrtskunde, die Nautik.
  15. navtískati, -am, vb. impf. ad navtisniti, Jan. (H.).
  16. navtisljìv, -íva, adj. reizbar, empfindlich, C., UčT.
  17. navtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) eindrucken, Jan. (H.); — 2) afficieren, C.; — 3) navtisnjen, empfindlich, C.; navtisnjena ošabnost, Ravn.; — verdrießlich, Cig.
  18. navzȃd, adv. nach rückwärts.
  19. navzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. ein wenig heben, Jan., Telov.
  20. navzdọ̑ł, adv. bergab, abwärts; n. iti, peljati se.
  21. navzdọ̑lje, n. eine abschüssige Stelle, das Gehänge, Jan.; spotekniti se na gladkem navzdolju, Cv.
  22. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
  23. navzdọ̑łnjik, m. der Stalaktit, Jan.
  24. navzdȏłž, adv. der Länge nach, nk.
  25. navzdółžən, -žna, adj. Längs-, Longitudinal-, Zora.
  26. navzdȓs, adv. bergab, steil, Vrh nad Kanalom, Krn- Erj. (Torb.).
  27. navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.
  28. navzẹmljìv, -íva, adj. empfänglich, Jan.
  29. navzẹmljívost, f. die Empfänglichkeit, die Receptivität, Cig.
  30. navzę́tən, -tna, adj. = navzemljiv, Cig.
  31. navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.
  32. navzetljìv, -íva, adj. = navzemljiv, Cig.
  33. navzę́tnost, f. = navzemljivost, die Empfänglichkeit, Cig.; die Capacität ( phys.), Cig., Jan., n. za toploto, Cig. (T.).
  34. navzgọ̑r, adv. bergauf; nach oben, empor.
  35. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
  36. navzgọ̑rnjik, m. der Stalagmit, Jan.
  37. navzhŕbət, adv. rücklings, ogr.- C.
  38. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
  39. navzkrížem, adv. = navzkriž, Jan.
  40. navzkrížən, -žna, adj. ins Kreuz laufend, kreuzweise gelegt o. gestellt; — widersprechend, widerstreitend, uneinig; navzkrižne besede, misli.
  41. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
  42. navzkrı̑žnica, f. neka vrtna rastlina: das Kreuzblatt (crucianella), C.
  43. navzkrížnost, f. die kreuzweise Lage; — der Widerspruch, Mur., Cig., C.; die Misshelligkeit, die Spannung, Cig. (T.), Nov.
  44. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
  45. navznı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, zum Possen, Jan., vzhŠt.- C.
  46. navznǫ̑tər, adv. einwärts, nach innen, Jan., C.
  47. navzọ̑č, adv. = navzoči, nk.
  48. navzočávati, -am, vb. impf. ad navzočiti; vergegenwärtigen, ogr.- C.
  49. navzọ̑čba, f. die Confrontation, Cig.
  50. navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
  51. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
  52. navzočı̑təv, -tve, f. = navzočba, ogr.- C.
  53. navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
  54. navzọ̑čnik, m. der Anwesende, Erj. (Izb. sp.), nk.
  55. navzočnína, f. Praesenzgelder, DZ.
  56. navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
  57. navzpę̑t, adv. = spet, wieder, vzhŠt.- C.
  58. navzpọ̑d, adv. nach unten, Mur.
  59. navzpọ̑ł, adv. zur Hälfte, C.; — oberflächlich, C.
  60. navzpọ̑łən, -łna, adj. was zur Hälfte ist, C.
  61. navzprẹ̑d, adv. nach vorne, Mur., Cig.
  62. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
  63. navzrítən, -tna, adj. rücklings gerichtet, Let.
  64. navzvə̀n, adv. nach außen, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  65. navzvẹ̑st, adv. n. dati, bekannt geben, ogr.- C.
  66. navzvẹstı̑telj, m. der Verkünder, C., Nov.- C.
  67. navzvẹstíti, -ím, vb. pf. anzeigen, verkünden, Nachricht geben, ogr.- C., Nov.- C., Zora.
  68. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
  69. navzvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = navzveščati, C.
  70. navzvı̑š, adv. = kvišku, C.
  71. nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.
  72. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
  73. nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
  74. nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
  75. nazȃdnik, m. = nazadnjak, Jan. (H.).
  76. nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
  77. nazadnjáški, adj. reactionär, C., nk.
  78. nazadnjȃštvọ, n. die Reaction, nk.
  79. nazȃdnje, adv. = na zadnje, zuletzt.
  80. nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
  81. nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.- Levst. ( LjZv. I. 34.)).
  82. nazájən, -jna, adj. = nazaden, Cig., Jan.
  83. nazávanje, n. die Anrufung, ogr.- Valj. (Rad).
  84. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
  85. nazdọ̑ł, adv. = navzdol.
  86. nazdrȃvək, -vka, m. der Trinkspruch, Jan.
  87. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
  88. nazdrávljati, -am, vb. impf. ad nazdraviti, Cig., Jan., nk.
  89. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); prim. hs. nazeba, Erkältung.
  90. nazę̑bən, -bna, adj. rheumatisch, Cig.; nazebna mrzlica, Cig.
  91. nazgláviti, -im, vb. pf. anhäufeln, jvzhŠt.
  92. nazglȃvje, n. angehäufte Erde ( z. B. bei Rebenreihen), Rec.- Let.
  93. nazglávljati, -am, vb. impf. ad nazglaviti; anhäufeln: brajde n., jvzhŠt.
  94. názhaj, m. der Nutzen, ogr.- Valj. (Rad).
  95. nazíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. sich satt wiegen oder schaukeln.
  96. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
  97. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
  98. nazı̑v, m. die Benennung, der Titel, Vrt., nk.
  99. naziválọ, n. die Benennung, der Terminus, Levst. ( LjZv.), nk.; prirodoznanska nazivala, Zv.
  100. nazívanje, n. die Benennung, Jan. (H.).

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA