n (2.901-3.000)

2901. navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.- C.
2902. navrstíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge in der Reihe aufstellen, anreihen, Cig.
2903. navrstník, m. der Milchbruder, Dict.
2904. navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.
2905. navŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) anbohren; sod n.; — 2) in Menge bohren; n. veliko lukenj.
2906. navrtovȃnje, n. das Anbohren.
2907. navrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad navrtati; anbohren.
2908. navȓžək, -žka, m. kar se navrže, die Zugabe.
2909. nȃvskati, -am, vb. impf. = vpiti (o otrocih), Gor.
2910. navstȃjati, -am, vb. impf. ad navstati, Jan.
2911. navstáti, -vstánem, vb. pf. entstehen, ausbrechen, Jan.
2912. navšèv, adv. = napošev, schief, V.-Cig., Polj.
2913. nāvtičən, -čna, adj. plovstven, brodarstven, nautisch, Cig. (T.).
2914. nāvtika, f. plovstvo, brodarstvo, die Schiffahrtskunde, die Nautik.
2915. navtískati, -am, vb. impf. ad navtisniti, Jan. (H.).
2916. navtisljìv, -íva, adj. reizbar, empfindlich, C., UčT.
2917. navtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) eindrucken, Jan. (H.); — 2) afficieren, C.; — 3) navtisnjen, empfindlich, C.; navtisnjena ošabnost, Ravn.; — verdrießlich, Cig.
2918. navzȃd, adv. nach rückwärts.
2919. navzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. ein wenig heben, Jan., Telov.
2920. navzdọ̑ł, adv. bergab, abwärts; n. iti, peljati se.
2921. navzdọ̑lje, n. eine abschüssige Stelle, das Gehänge, Jan.; spotekniti se na gladkem navzdolju, Cv.
2922. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
2923. navzdọ̑łnjik, m. der Stalaktit, Jan.
2924. navzdȏłž, adv. der Länge nach, nk.
2925. navzdółžən, -žna, adj. Längs-, Longitudinal-, Zora.
2926. navzdȓs, adv. bergab, steil, Vrh nad Kanalom, Krn- Erj. (Torb.).
2927. navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.
2928. navzẹmljìv, -íva, adj. empfänglich, Jan.
2929. navzẹmljívost, f. die Empfänglichkeit, die Receptivität, Cig.
2930. navzę́tən, -tna, adj. = navzemljiv, Cig.
2931. navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.
2932. navzetljìv, -íva, adj. = navzemljiv, Cig.
2933. navzę́tnost, f. = navzemljivost, die Empfänglichkeit, Cig.; die Capacität ( phys.), Cig., Jan., n. za toploto, Cig. (T.).
2934. navzgọ̑r, adv. bergauf; nach oben, empor.
2935. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
2936. navzgọ̑rnjik, m. der Stalagmit, Jan.
2937. navzhŕbət, adv. rücklings, ogr.- C.
2938. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
2939. navzkrížem, adv. = navzkriž, Jan.
2940. navzkrížən, -žna, adj. ins Kreuz laufend, kreuzweise gelegt o. gestellt; — widersprechend, widerstreitend, uneinig; navzkrižne besede, misli.
2941. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
2942. navzkrı̑žnica, f. neka vrtna rastlina: das Kreuzblatt (crucianella), C.
2943. navzkrížnost, f. die kreuzweise Lage; — der Widerspruch, Mur., Cig., C.; die Misshelligkeit, die Spannung, Cig. (T.), Nov.
2944. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
2945. navznı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, zum Possen, Jan., vzhŠt.- C.
2946. navznǫ̑tər, adv. einwärts, nach innen, Jan., C.
2947. navzọ̑č, adv. = navzoči, nk.
2948. navzočávati, -am, vb. impf. ad navzočiti; vergegenwärtigen, ogr.- C.
2949. navzọ̑čba, f. die Confrontation, Cig.
2950. navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
2951. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
2952. navzočı̑təv, -tve, f. = navzočba, ogr.- C.
2953. navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
2954. navzọ̑čnik, m. der Anwesende, Erj. (Izb. sp.), nk.
2955. navzočnína, f. Praesenzgelder, DZ.
2956. navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
2957. navzpę̑t, adv. = spet, wieder, vzhŠt.- C.
2958. navzpọ̑d, adv. nach unten, Mur.
2959. navzpọ̑ł, adv. zur Hälfte, C.; — oberflächlich, C.
2960. navzpọ̑łən, -łna, adj. was zur Hälfte ist, C.
2961. navzprẹ̑d, adv. nach vorne, Mur., Cig.
2962. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
2963. navzrítən, -tna, adj. rücklings gerichtet, Let.
2964. navzvə̀n, adv. nach außen, Cig. (T.), Erj. (Som.).
2965. navzvẹ̑st, adv. n. dati, bekannt geben, ogr.- C.
2966. navzvẹstı̑telj, m. der Verkünder, C., Nov.- C.
2967. navzvẹstíti, -ím, vb. pf. anzeigen, verkünden, Nachricht geben, ogr.- C., Nov.- C., Zora.
2968. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
2969. navzvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = navzveščati, C.
2970. navzvı̑š, adv. = kvišku, C.
2971. nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.
2972. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
2973. nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
2974. nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
2975. nazȃdnik, m. = nazadnjak, Jan. (H.).
2976. nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
2977. nazadnjáški, adj. reactionär, C., nk.
2978. nazadnjȃštvọ, n. die Reaction, nk.
2979. nazȃdnje, adv. = na zadnje, zuletzt.
2980. nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
2981. nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.- Levst. ( LjZv. I. 34.)).
2982. nazájən, -jna, adj. = nazaden, Cig., Jan.
2983. nazávanje, n. die Anrufung, ogr.- Valj. (Rad).
2984. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
2985. nazdọ̑ł, adv. = navzdol.
2986. nazdrȃvək, -vka, m. der Trinkspruch, Jan.
2987. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
2988. nazdrávljati, -am, vb. impf. ad nazdraviti, Cig., Jan., nk.
2989. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); — prim. hs. nazeba, Erkältung.
2990. nazę̑bən, -bna, adj. rheumatisch, Cig.; nazebna mrzlica, Cig.
2991. nazgláviti, -im, vb. pf. anhäufeln, jvzhŠt.
2992. nazglȃvje, n. angehäufte Erde ( z. B. bei Rebenreihen), Rec.- Let.
2993. nazglávljati, -am, vb. impf. ad nazglaviti; anhäufeln: brajde n., jvzhŠt.
2994. názhaj, m. der Nutzen, ogr.- Valj. (Rad).
2995. nazíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. sich satt wiegen oder schaukeln.
2996. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
2997. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
2998. nazı̑v, m. die Benennung, der Titel, Vrt., nk.
2999. naziválọ, n. die Benennung, der Terminus, Levst. ( LjZv.), nk.; prirodoznanska nazivala, Zv.
3000. nazívanje, n. die Benennung, Jan. (H.).

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani