n (2.701-2.800)

2701. naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
2702. naúmiti, -im, vb. pf. = nakaniti, Cig. (T.), nk.; — hs.
2703. naurȃza, f. die Beschädigung (einer Wunde), C.
2704. nauráziti, -rȃzim, vb. pf. ein wenig ritzen, Jan.; (eine Wunde) aufreißen, Mur.; leicht verwunden, Volk.- M.; — beschädigen, C.; n. se, sich ein Gebrechen, eine Krankheit zuziehen, SlGor.; — nauražen, kränklich, C.; tudi: mit sittlichen Gebrechen behaftet, C.
2705. naúročən, -čna, adj. tüchtig, gewaltig, vzhŠt.- C.
2706. naúrok, adv. = na urok, gehörig, tüchtig, vzhŠt.- C.; n. človek, ein braver, vortrefflicher Mensch, vzhŠt.- C.
2707. naústiti, -im, vb. pf. = nahustiti, našuntati, Vrt.
2708. naušę̑snica, f. das Ohrgehänge, V.-Cig., C.
2709. naušę̑snik, m. der Ohrring, V.-Cig.
2710. naȗšnica, f. = naušesnica, Cig., Jan., Škrinj., Cv.
2711. naužíti se, -žı̑jem se, vb. pf. zur Genüge genießen.
2712. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
2713. navȃba, f. die Lockspeise, Cig.
2714. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
2715. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
2716. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
2717. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
2718. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
2719. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
2720. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
2721. navȃdnost, f. die Gebräuchlichkeit, die Ueblichkeit, die Gewöhnlichkeit.
2722. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
2723. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
2724. navȃja, f. die Angewöhnung, Jan. (H.).
2725. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
2726. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
2727. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
2728. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
2729. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
2730. navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
2731. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
2732. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
2733. navaljénje, n. der Andrang, kajk.- Valj. (Rad).
2734. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
2735. navȃloma, adv. im Ansturm, Nov.
2736. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
2737. návar, m. n. dati, Obacht geben, Ist.- C., Z.
2738. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
2739. navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.
2740. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
2741. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
2742. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
2743. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
2744. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
2745. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
2746. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
2747. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
2748. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
2749. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
2750. navdı̑ha, f. = navdih, C.
2751. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
2752. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
2753. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
2754. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
2755. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
2756. navdọ̑łən, -łna, adj. = navzdolnji, Cig., C.
2757. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
2758. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
2759. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
2760. navdọ̑łnost, f. die Abhängigkeit (des Bodens), die Abschüssigkeit, Cig.
2761. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
2762. navdȗšba, f. das Begeistern, die Begeisterung, SlN.
2763. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
2764. navduševáłən, -łna, adj. begeisternd, nk.
2765. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
2766. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
2767. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
2768. navečę̑rjati se, -am se, vb. pf. sich zu Abend satt essen, ein genügendes Abendmahl nehmen.
2769. návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).
2770. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
2771. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
2772. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
2773. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
2774. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
2775. navę́kati se, -am se, vb. pf. sich satt weinen oder schreien.
2776. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
2777. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
2778. navelı̑čanje, n. das Ueberdrüssigwerden.
2779. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
2780. navelı̑čba, f. der Ueberdruss, Cig.
2781. návəlj, -vlja, m. = navel, Jan., Valj. (Rad).
2782. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
2783. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
2784. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
2785. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
2786. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
2787. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
2788. navẹstíłən, -łna, adj. Ankündigungs-, Jan. (H.).
2789. navẹstílọ, n. die Ansage, die Verständigung, das Intimat, Jan.
2790. navẹstíti, -ím, vb. pf. ansagen, ankündigen, Jan., nk.; — benachrichtigen, Cig., Jan., nk.
2791. navẹ̑stnik, m. der Verkünder, C.
2792. navẹ́šati, -am, vb. impf. ad navesiti; anhängen, Cig., Jan.
2793. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
2794. navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.
2795. navẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = navejati, Cig.
2796. navę̑za, f. 1) das Zuband, Cig.; — 2) die Anhänglichkeit: n. na posvetno blago, C.
2797. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
2798. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
2799. navezílọ, n. das zur Ergänzung Angebundene: der Zubussfaden, Cig.
2800. navẹ̑znik, m. 1) = naveznjenec, Cig.; — 2) das Deckelsieb, V.-Cig.

   2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani