Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (24.801-24.900)
-
pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.
-
pitvína, f. 1) das Trinken, Habd.- Mik.; na jestvino i pitvino, zum Essen u. zum Trinken, ogr.- Mik.; — 2) das Getränk, Fr.- C.; — tudi: pı̑tvina, ogr.- Valj. (Rad).
-
pivárna, f. das Bierbräuhaus, die Bierfabrik, nk.; — die Bierhalle, nk.
-
pivárnica, f. das Bierbräuhaus, Cig., Jan.; — das Bierhaus, Cig., Jan.
-
pivȃrnik, m. der Bierwirt, Cig.
-
pivarnína, f. die Biersteuer, Cig.
-
pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pı̑vni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.
-
pivníca, f. 1) die Schenke, das Weinhaus, Mur., Cig., Jan.; die Trinkstube, Mur., Cig., Jan.; — 2) der unterirdische Weinkeller, Meg., C., vzhŠt.
-
pivnı̑čar, -rja, m. der Schenkwirt, Cig.
-
pivníčən, -čna, adj. pivnična pravica, das Kellerrecht, Cig.
-
pı̑vnik, m. das Fließpapier, nk.
-
pivnína, f. das Trinkgeld, Jan. (H.).
-
pivovárna, f. das Bierbräuhaus, Mur., Levst. (Nauk).
-
pivovárnica, f. das Bierbräuhaus, Mur., Jan.
-
pívščina, f. das Trinkgeld, V.-Cig.
-
pizang, m. = pisang, Cig.
-
pizdína, f. = pizda, M.
-
pizdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = pizdati se, Štrek.
-
pizdolı̑n, m. der Flenner, C.
-
pizdolíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. flennen, C., Z.; — prim. pizdati se.
-
pláčanəc, -nca, m. der Söldling, Jan.; — der Gagist, DZkr.
-
pláčanje, n. die Bezahlung, der Abtrag einer Schuld.
-
1. pláčən, -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.- C.
-
2. pláčən, -čna, adj. 1) Besoldungs-, Gehalts-: plȃčna vrsta, Cig.; — 2) ausgiebig: žito je plačno, Dol.- Cig.
-
plačeváłən, -łna, adj. Zahlungs-, Jan. (H.).
-
plačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig.; die Zahlstelle, DZ.; vojaška p., DZ.
-
plačevȃnje, n. das Zahlen, die Zahlung(en); das Bezahlen; — das Vergelten.
-
plačíłən, -łna, adj. Zahlungs-, Cig., Jan.; plačı̑łnọ povelje, der Zahlungsauftrag, DZ.; plačilni dan, der Löhnungstag, Cig., Jan.; der Tag der Vergeltung, Cig.
-
plačı̑łnica, f. 1) das Zahlungsbuch, DZ.; — der Zahlungsbogen, DZ.; — 2) = pobotnica, die Quittung, DZ., Levst. (Cest.); — 3) = plačevalnica, das Zahlamt, C., Nov.
-
plačiložéljən, -ljna, adj. lohnsüchtig, Cig.
-
plačníca, f. die Zahlerin.
-
plačník, m. der Zahler; počasen p., ein zäher Zahler, Cig.; p. biti za koga, für jemanden zu zahlen bereit sein; — der Vergelter, der Belohner.
-
pláčnost, f. die Jämmerlichkeit, die Traurigkeit, ogr.- C.
-
pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
-
plȃdnik, m. = pladenj, Vrt.
-
pladnják, m. = pladenj, Slom.
-
pladnováti, -ȗjem, vb. impf. Mittagsruhe halten, Vrt., Let.; — stsl.
-
pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, ( intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).
-
plahọ̑drman, m. ein stürmischer Mensch, Fr.- C.
-
plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
-
plahodúšnost, f. die Kleinherzigkeit, Jan.
-
plahosŕčən, -čna, adj. = plahodušen, M.
-
plahótən, -tna, adj. schüchtern, furchtsam; mi slabotni, plahotni, boječi ljudje, Cv.
-
plahtovína, f. die Packleinwand, Jan.
-
plahȗn, m. der Feigling, der Hasenfuß, Nov.- C., Vrt.
-
plahȗnstvọ, n. die Feigheit, Cig. (T.).
-
plahúntati, -am, vb. impf. = plahtati, plahodrati, C.
-
plahútniti, -ȗtnem, vb. pf. einmal mit dem Flügel (den Flügeln) schlagen, C.
-
plákanje, n. das Weinen, das Wehklagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), nk.
-
plákniti, plȃknem, vb. pf. = oplakniti, Jarn.
-
plakúncati, -am, vb. impf. (im Wasser) plätschern, C.
-
pláłən, -łna, adj. zum Schwingen (des Getreides) gehörig: plȃłne nečke, die Getreideschwinge, Cig., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.).
-
plȃłnica, f. 1) die Schöpfschaufel (im Kahne), Cig.; der Schöpfer, Jan., M.; — 2) pl. plalnice, = nečke, v katerih se žito polje, die Getreideschwinge, Tolm.- Erj. (Torb.), Polj.
-
plȃłnik, m. der Bottich, in dem die Trauben gequetscht werden, Kras.
-
plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.- Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
-
plamę̑n, adj. = plamenen, Cig. (T.).
-
plamę́nast, adj. flammenartig, Flammen-; flammig; geflammt ( min.), Cig. (T.), C.; plamenasto tkanje, geflammter Zeug, Cig.
-
plamenàt, -áta, adj. flammig, M.
-
plamenáti, -ȃm, vb. impf. lodern: ogenj plamena, = polje, plahta, C.
-
plamę̑nčək, -čka, m. dem. plamenec; das Flämmchen.
-
plamę̑nəc, -nca, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen, Cig., Jan.; — 2) der Flamingo: rožasti p., der rosenrothe Flamingo (phoenicopterus roseus), Erj. (Ž.); — 3) = goreča ljubezen, die brennende Liebe (lychnis chalcedonica), Blc.-C.
-
plamę̑nək, -nka, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen; — 2) eine Art Waldrebe (clematis flammula), C.
-
plamenę̑n, adj. Flammen-, flammig, Jan.; p. ogenj, Schönl.
-
plamenẹ̑nje, n. das Flammen, das Geflacker.
-
plamenẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Flammen brennen, flammen; plameneč ogenj, plameneča luč; — plameneč pogled; ein Flammenblick, Cig.
-
plameníca, f. 1) die Fackel, Cig., Jan., Šol., Nov.- C.; smolnate plamenice, Pechfackeln, Jurč.; — 2) (peč) p., der Flammenofen, Cig. (T.), C.
-
plamenı̑čar, -rja, m. der Fackelträger, Bes.
-
plamenı̑t, adj. flammend, C.; plameniti meč, das beflammte Schwert, Cig.
-
plameníti, -ím, vb. impf. 1) die Gestalt einer Flamme ertheilen, flammen, V.-Cig.; — 2) entflammen, anfeuern, Cig.
-
plamenják, m. = plamenec 2), der Flamingo, Jan., Zv.
-
plamę̑noma, adv. flammend, Jan. (H.).
-
plámnast, adj. Flammen-, flammig: plamnast meč, plamnaste temnice, Guts. (Res.); pogl. plamenast.
-
plamnàt, -áta, adj., Mur., Cig., pogl. plamenat.
-
plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.- C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
-
plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
-
plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
-
plándič, m. ( nam. pladnjič), der Teller, Meg.
-
plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
-
plȃnəc, -nca, m. der Alpenbewohner, Jarn., Cig.
-
planēt, m. premičnica, der Planet.
-
planētən, -tna, adj. Planeten-: planetna pot, die Planetenbahn, Cig. (T.).
-
planētnik, m. das Planetarium, Cig. (T.); — rus.
-
planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
-
planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
-
planimētər, -tra, m. ploskvomer, das Planimeter, Cig. (T.).
-
planimetrı̑ja, f. ploskvomerstvo, die Planimetrie, Jan., Cig. (T.).
-
planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
-
planı̑nar, -rja, m. der Alpenbewohner, der Älpler, der Senn, Cig., Jan.
-
planı̑narica, f. die Alpenbewohnerin, die Sennin, Cig., Jan.
-
planináriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig.
-
planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
-
planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
-
planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
-
planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
-
planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
-
planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
-
planı̑nski, adj. Alpen-.
-
planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani