Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (24.701-24.800)
-
pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin- Erj. (Torb.).
-
pisáłən, -łna, adj. zum Schreiben gehörig, Schreib-, Cig., Jan., nk.; pisȃłne potrebščine, das Schreibmaterial, Cig.; pisalni podstavec, das Schreibepult, Jan.; pisalna priprava, das Schreibgeräth, Jan.; pisalna miza, der Schreibtisch, nk.
-
pisȃłnica, f. = pisarna, die Schreibstube, die Kanzlei, Cig., Jan.
-
pisȃłnik, m. 1) der Griffel, DZ.; — 2) das Schreibepult, Jan., DZ.; stojni p., das Stehpult, Jan. (H.); — der Schreibeschrank, der Secretär, Cig.
-
písančək, -čka, m. der Scheckenfalter, Jan.
-
písanəc, -nca, m. 1) ein jähzorniger Mensch, Cig.; — 2) das Osterei, Dol.; — 3) eine Hummelart, Cig., Kr.; — 4) die Stieleiche (quercus pedunculata), vzhŠt.- C.; — 5) neko jabolko, der Streifling, C.
-
pīsang, m. der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.).
-
písanica, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., Mik., Navr. (Let.), BlKr.- Let.; — 2) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) neki fižol, C.
-
pisaníka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
-
písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
-
písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Brkini, Lašče- Erj. (Torb.).
-
písanost, f. die Buntfarbigkeit, die Buntheit; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
-
pisárən, -rna, m. = pisar, nam. pisarin, Krelj, Dalm., Kast.- C.
-
pisarína, f. die Schreibegebür, Jan., DZ., nk.
-
pisárjenje, n. das Geschreibe, die Schreiberei; — das Schriftstellern, die Scriblerei; — prim. pisariti.
-
pisárna, f. = pisarnica, die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Slom.- C., nk.
-
pisárnica, f. die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.
-
pisárničar, -rja, m. der Schreiber, C.
-
pisárničən, -čna, adj. Kanzlei-, Cig., nk.; pisarnične potrebščine, die Kanzleierfordernisse, Jan.
-
pisarnína, f. die Kanzleigebür, Cig., Jan.
-
pisárniški, adj. Kanzlei-, Cig., Jan., nk.
-
pisárništvọ, n. das Kanzleiwesen, DZ.
-
pisateljevȃnje, n. die schriftstellerische Thätigkeit, nk.
-
pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
-
písəmnica, f. das Portefeuille, Cig.
-
písəmnik, m. das Urkundenbuch, (pismenik) Cig.
-
pisəmnína, f. das Briefporto, Cig.; — pogl. poštnina.
-
pisəmnọ̑st, f. = literatura, LjZv.
-
pisəmskopǫ́štən, -štna, adj. Briefpost-; pisemskopǫ̑štni računi, DZ.
-
pisən, -sni, f., Ščav.- C., pogl. plesen.
-
písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
-
piskáłən, -łna, adj. zum Pfeifen gehörig: piskȃłno orodje, Blasinstrumente (Pfeifen, Flöten), nk.
-
pískanje, n. das Spielen einer Pfeife, Flöte u. dgl., das Pfeifen.
-
piskrę̑n, adj. = lončen: piskrena posoda, C.
-
pískričən, -čna, adj. zellig, Jan.
-
pískrna, f. neko jabolko, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
piskútanje, n. pfeifendes Athmen, Habd.- Mik.
-
pismárnica, f. 1) die Briefcollectur, C.; — 2) das Archiv, Cig. (T.), DZ., Nov., Navr. (Spom.).
-
pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.- C.
-
pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).
-
pismenína, f. = pisemnina, Cig., C.
-
pismenják, m. der Briefkasten, Jan. (H.).
-
pismę́nka, f. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.; velike, začetne, početne p., große Anfangsbuchstaben, Versalien, Cig.; — pismenke, die Lettern ( typ.), Cig., Jan.
-
pismenkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
-
pismenost, f. = slovnica, Mur., Vod.
-
pismenovína, f. das Letternmetall, Cig. (T.).
-
pismę̑nski, adj. schriftlich, M.; — literarisch, Cig.
-
pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
-
pismę̑nstvọ, n. das Schriftwesen, das Schriftenthum, Jan., Cig. (T.); — die Literatur, Cig., Jan.
-
pismobírən, -rna, adj. pismobı̑rni okraj, der Briefsammlungs- und Briefbestellungsbezirk, Cig.
-
pismobı̑rnica, f. der Briefsammlungskasten, DZ.
-
pismohrána, f. das Archiv, Jan. (H.).
-
pismohrȃnəc, -nca, m. der Archivar, Cig., Jan.
-
pismohraníšče, n. das Archiv, C.
-
pismonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, Cig., C.
-
pismonǫ̑səc, -sca, m. = pismonos, Cig., Jan., nk.
-
pismonǫ́ša, m. = pismonosec, Jan. (H.).
-
pismoučèn, -éna, adj. = pismouk, schriftgelehrt, Mur. i. dr.; — po nem.
-
pismovnica, f. das Archiv, Jan.
-
pismovnik, m. der Briefsteller (ein Buch), Jan.
-
pismovnják, m. der Schriftenkasten, Jan.
-
pismoznȃnəc, -nca, m. der Schriftgelehrte, Cig., Jan.
-
pisnína, f. die Schreibegebür, Cig., Jan., DZ.
-
písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
-
pisȗn, m. der Scribler, Cig., nk.
-
piščȃłən, -łna, adj. Pfeifen-, Cig.
-
pı̑ščančək, -čka, m. dem. piščanec; das Küchlein.
-
pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
-
pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
-
píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
-
píščenka, f. eine junge Henne, C.
-
piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
-
píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
-
pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
pištǫ́lən, -lna, adj. Pistolen-.
-
pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
-
pítałnica, f. der Maststall, C.
-
pítałnik, m. der Maststall, Cig.
-
pitałnják, m. der Maststall, Cig.
-
pitan, m., Cig., pogl. putan.
-
pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
-
1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
-
2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
-
pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
-
pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
-
1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
-
2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
-
3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
-
pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
-
2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
-
pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
-
pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
-
pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
-
pitomljénje, n. die Kirrung, Cig.
-
pı̑tomnost, f. = pitomost, Jan. (H.).
-
pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
-
pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
-
pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.
24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani