Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (24.701-24.800)

  1. pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin- Erj. (Torb.).
  2. pisáłən, -łna, adj. zum Schreiben gehörig, Schreib-, Cig., Jan., nk.; pisȃłne potrebščine, das Schreibmaterial, Cig.; pisalni podstavec, das Schreibepult, Jan.; pisalna priprava, das Schreibgeräth, Jan.; pisalna miza, der Schreibtisch, nk.
  3. pisȃłnica, f. = pisarna, die Schreibstube, die Kanzlei, Cig., Jan.
  4. pisȃłnik, m. 1) der Griffel, DZ.; — 2) das Schreibepult, Jan., DZ.; stojni p., das Stehpult, Jan. (H.); — der Schreibeschrank, der Secretär, Cig.
  5. písančək, -čka, m. der Scheckenfalter, Jan.
  6. písanəc, -nca, m. 1) ein jähzorniger Mensch, Cig.; — 2) das Osterei, Dol.; — 3) eine Hummelart, Cig., Kr.; — 4) die Stieleiche (quercus pedunculata), vzhŠt.- C.; — 5) neko jabolko, der Streifling, C.
  7. pīsang, m. der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.).
  8. písanica, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., Mik., Navr. (Let.), BlKr.- Let.; — 2) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) neki fižol, C.
  9. pisaníka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  10. pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
  11. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
  12. písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Brkini, Lašče- Erj. (Torb.).
  13. písanost, f. die Buntfarbigkeit, die Buntheit; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
  14. pisárən, -rna, m. = pisar, nam. pisarin, Krelj, Dalm., Kast.- C.
  15. pisarína, f. die Schreibegebür, Jan., DZ., nk.
  16. pisárjenje, n. das Geschreibe, die Schreiberei; — das Schriftstellern, die Scriblerei; — prim. pisariti.
  17. pisárna, f. = pisarnica, die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Slom.- C., nk.
  18. pisárnica, f. die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.
  19. pisárničar, -rja, m. der Schreiber, C.
  20. pisárničən, -čna, adj. Kanzlei-, Cig., nk.; pisarnične potrebščine, die Kanzleierfordernisse, Jan.
  21. pisarnína, f. die Kanzleigebür, Cig., Jan.
  22. pisárniški, adj. Kanzlei-, Cig., Jan., nk.
  23. pisárništvọ, n. das Kanzleiwesen, DZ.
  24. pisateljevȃnje, n. die schriftstellerische Thätigkeit, nk.
  25. pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
  26. písəmnica, f. das Portefeuille, Cig.
  27. písəmnik, m. das Urkundenbuch, (pismenik) Cig.
  28. pisəmnína, f. das Briefporto, Cig.; — pogl. poštnina.
  29. pisəmnọ̑st, f. = literatura, LjZv.
  30. pisəmskopǫ́štən, -štna, adj. Briefpost-; pisemskopǫ̑štni računi, DZ.
  31. pisən, -sni, f., Ščav.- C., pogl. plesen.
  32. písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
  33. piskáłən, -łna, adj. zum Pfeifen gehörig: piskȃłno orodje, Blasinstrumente (Pfeifen, Flöten), nk.
  34. pískanje, n. das Spielen einer Pfeife, Flöte u. dgl., das Pfeifen.
  35. piskrę̑n, adj. = lončen: piskrena posoda, C.
  36. pískričən, -čna, adj. zellig, Jan.
  37. pískrna, f. neko jabolko, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  38. piskútanje, n. pfeifendes Athmen, Habd.- Mik.
  39. pismárnica, f. 1) die Briefcollectur, C.; — 2) das Archiv, Cig. (T.), DZ., Nov., Navr. (Spom.).
  40. pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.- C.
  41. pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).
  42. pismenína, f. = pisemnina, Cig., C.
  43. pismenják, m. der Briefkasten, Jan. (H.).
  44. pismę́nka, f. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.; velike, začetne, početne p., große Anfangsbuchstaben, Versalien, Cig.; — pismenke, die Lettern ( typ.), Cig., Jan.
  45. pismenkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  46. pismenost, f. = slovnica, Mur., Vod.
  47. pismenovína, f. das Letternmetall, Cig. (T.).
  48. pismę̑nski, adj. schriftlich, M.; — literarisch, Cig.
  49. pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
  50. pismę̑nstvọ, n. das Schriftwesen, das Schriftenthum, Jan., Cig. (T.); — die Literatur, Cig., Jan.
  51. pismobírən, -rna, adj. pismobı̑rni okraj, der Briefsammlungs- und Briefbestellungsbezirk, Cig.
  52. pismobı̑rnica, f. der Briefsammlungskasten, DZ.
  53. pismohrána, f. das Archiv, Jan. (H.).
  54. pismohrȃnəc, -nca, m. der Archivar, Cig., Jan.
  55. pismohraníšče, n. das Archiv, C.
  56. pismonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, Cig., C.
  57. pismonǫ̑səc, -sca, m. = pismonos, Cig., Jan., nk.
  58. pismonǫ́ša, m. = pismonosec, Jan. (H.).
  59. pismoučèn, -éna, adj. = pismouk, schriftgelehrt, Mur. i. dr.; — po nem.
  60. pismovnica, f. das Archiv, Jan.
  61. pismovnik, m. der Briefsteller (ein Buch), Jan.
  62. pismovnják, m. der Schriftenkasten, Jan.
  63. pismoznȃnəc, -nca, m. der Schriftgelehrte, Cig., Jan.
  64. pisnína, f. die Schreibegebür, Cig., Jan., DZ.
  65. písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
  66. pisȗn, m. der Scribler, Cig., nk.
  67. piščȃłən, -łna, adj. Pfeifen-, Cig.
  68. pı̑ščančək, -čka, m. dem. piščanec; das Küchlein.
  69. pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
  70. pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
  71. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
  72. píščenka, f. eine junge Henne, C.
  73. piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
  74. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
  75. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  76. pištǫ́lən, -lna, adj. Pistolen-.
  77. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  78. pítałnica, f. der Maststall, C.
  79. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  80. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  81. pitan, m., Cig., pogl. putan.
  82. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  83. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  84. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  85. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
  86. pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
  87. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  88. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  89. 3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
  90. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  91. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  92. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  93. pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
  94. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  95. pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
  96. pitomljénje, n. die Kirrung, Cig.
  97. pı̑tomnost, f. = pitomost, Jan. (H.).
  98. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
  99. pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
  100. pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.

   24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA