Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (24.501-24.600)

  1. peteropŕstən, -stna, adj. fünffingerig, Cig.
  2. peteropȓstnica, f. das Fünffingerkraut (potentilla), Cig.
  3. peteropȓstnik, m. = peteroprstnica, Cig., Medv. (Rok.).
  4. peterorǫ́žən, -žna, adj. = peterorog, Cig.
  5. peterostávčən, -čna, adj. fünfsätzig, Cig.
  6. peterostǫ́pən, adj. fünffüßig: peterostǫ̑pni verz, der Pentameter, Cig.
  7. peterostǫ̑pnik, m. = peterec, die Pentapodie, Cig. (T.).
  8. peterostràn, -strána, adj. fünfseitig, Jan.
  9. peterostránski, adj. = peterostran, Cig.
  10. peterostrùn, -strúna, adj. fünfsaitig, Cig.
  11. peteroúdən, -dna, adj. fünfgliederig, Cig., Jan.
  12. peterovŕstən, -stna, adj. fünfreihig, Cig.; — fünferlei, Cig., Jan.
  13. peterozlǫ́žən, -žna, adj. fünfsilbig, Jan., nk.
  14. petfúntən, -tna, adj. fünfpfündig, Cig., Jan.
  15. petíčən, -čna, adj. kdor ima petic, geldreich; petična nevesta.
  16. petína, f. der fünfte Theil; das Fünftel.
  17. petı̑nka, f. 1) = petina, das Fünftel; — 2) ein kleines Tragfässchen, C.
  18. pę́tkovina, f. coll. Fastenspeisen, C., Z.
  19. pę̑tkratən, -tna, adj. fünfmalig; fünffach.
  20. pę̑tkratnik, m. das Fünffache, DZ.
  21. petlẹ́tən, -tna, adj. fünfjährig.
  22. petlẹ̑tnica, f. die Quinquennalzulage, DZ.
  23. petljevína, f. mošt, ki se izpreša iz odbranega petljevja, C.
  24. petmẹ̑sečən, -čna, adj. fünfmonatlich, Cig., Jan.
  25. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  26. petnajstę̑r, num. fünfzehnerlei.
  27. petnajstę̑rən, -rna, adj. fünfzehnfach.
  28. petnajsteríca, f. eine Anzahl von 15 Stücken: die Mandel, Cel. (Ar.).
  29. petnajstę̑rnat, adj. = petnajsteren.
  30. petnajsterokǫ̑tnik, m. das Pentadekagon ( min.), Cig. (T.).
  31. petnájstič, adv. zum fünfzehntenmale, fünfzehntens.
  32. petnajstína, f. der fünfzehnte Theil, das Fünfzehntel.
  33. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  34. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  35. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  36. petodstǫ́tən, -tna, adj. fünfpercentig, Cig., Jan., nk.
  37. petojən, -jna, adj., Mur., pogl. peteren.
  38. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
  39. petomę́rən, -rna, adj. pentametrisch, Cig., Jan.
  40. petōnka, f. die Betonie, Cig.; pogl. potonka.
  41. petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.
  42. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  43. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  44. petopȓstnik, m. das Fünffingerkraut, Cig., Jan., C., Tuš. (B.).
  45. petostǫ́pən, -pna, adj. fünffüßig: p. verz, Cig., Jan.
  46. petostǫ̑pnik, m. der Fünffuß, die Pentapodie, Cig.
  47. petovŕstən, -stna, adj. fünfreihig, fünfzeilig, Cig.
  48. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
  49. petran, m. das St. Antoniuskraut (epilobium angustifolium), Josch.
  50. pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.- C.
  51. petstọlẹ̑tnica, f. das fünfhundertjährige Jubiläum, Jan. (H.).
  52. petvẹ́drn, adj. fünfeimerig, Cig.; p. sod, ein fünfeimeriges Fass, jvzhŠt.
  53. pẹtvína, f. der Gesang, SlGor.- C.
  54. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  55. pẹ́vən, -vna, adj. Gesangs-, Naprej- C.; gesanglich, Cig.; — singbar, Cig., Jan.
  56. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  57. pẹ̑vnica, f. das Singhaus, Cig.
  58. pẹ́vnost, f. die Singbarkeit, Cig., Jan.
  59. pẹvoljúbən, -bna, adj. gesangliebend, Jan., Zora.
  60. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  61. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  62. pəzdẹ̑nje, n. das Fisten.
  63. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  64. pəzdnják, m. = pezdnjača, C.
  65. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  66. pę̑znica, f. die Folterkammer, Cig., C.
  67. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  68. pəžíniti, -ı̑nim, vb. impf. = drobiti, Gor.
  69. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  70. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  71. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  72. pícniti, pı̑cnem, vb. pf. = pikniti, Blc.-C.
  73. 1. píčən, -čna, adj. Futter-, Jan.; pı̑čna repa, die Futterrübe, Slov.; pična pristojbina, DZ.; — prim. piča.
  74. 2. píčən, -čna, adj. pünktlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. pika.
  75. 3. píčən, -čna, adj. sparsam, knapp, M.; — gemessen ( stil.), Cig. (T.); — prim. pičel.
  76. píčevnik, m. das Futtergras, C.
  77. pı̑čnica, f. der Futterboden, der Heuboden, Blc.-C.
  78. pı̑čnik, m. 1) = rejenec, das Pflegekind, Z., Lašče- Levst. (Rok.); der Zögling, Cig.; — 2) der Futterkukuruz, Razdrto ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  79. píčnost, f. die Pünktlichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  80. pı̑gmant, m. neka rastlina, Valj. (Rad); — prim. pigmot.
  81. pihȃłnica, f. der Blasebalg, Dict.
  82. pihȃłničək, -čka, m. dem. pihalnik, Cig.
  83. pihȃłnik, m. das Blaserohr, mit welchem das Feuer angefacht wird, Notr.; der Feuerfächer, Cig.; — das Löthrohr, Cig.; die Pfeife des Glasbläsers, Cig. (T.); — die Windröhre am Blasebalg, Cig.; — der Blasebalg, Jarn., V.-Cig., Jan.; — der Schießprügel, Cig.; izprožil je svoj pihalnik za menoj, Erj. (Izb. sp.).
  84. píhanje, n. das Blasen.
  85. pihljȃnje, n. sanftes Wehen.
  86. píhniti, pı̑hnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.
  87. pijáčina, f. das Getränk, C.
  88. pijȃčnik, m. neka vinska trta, C., Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.).
  89. pijačnína, f. die Getränkesteuer, C.
  90. pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).
  91. pijȃnčati, -am, vb. impf. = pijančevati, M.
  92. pijȃnče, -eta, n. = pijanček.
  93. pijȃnčək, -čka, m. dem. pijanec; ein kleiner Säufer; — der Zechbruder, der Säufer.
  94. pijȃnčevanje, n. das übermäßige Zechen, das Saufen.
  95. pijȃnčevati, -ujem, (-evam), vb. impf. im Trinken ausschweifen, saufen; dem Trunke ergeben sein.
  96. pijančevȃvəc, -vca, m. der Säufer.
  97. pijančevȃvka, f. die Säuferin.
  98. pijȃnčina, m. der Erzsäufer, Cig.
  99. pijánčiti, -ȃnčim, vb. impf. = pijančevati, saufen, Mur., Cig.
  100. pijančljìv, -íva, adj. dem Trunk ergeben, Cig.

   24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA