Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (24.401-24.500)
-
pẹsnikovȃnje, n. die dichterische Bethätigung, nk.
-
pẹsnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, Dichter sein, C., nk.
-
pẹ̑sniški, adj. Dichter-, dichterisch, poetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).
-
1. pę̑stən, -tna, adj. Faust-; pestna pravica, das Faustrecht, Cig., Jan., Bes.
-
2. pẹ́stən, -stna, adj. Naben-: pẹ̑stni les, das Nabenholz, Cig.
-
pẹ̑sterna, f. = pestunja, pestinja, die Kindswärterin.
-
pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestı̑čni cvet, die Stempelblüte ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
pestı̑čnjak, m. der Stempelträger ( bot.), Cig. (T.).
-
pẹstı̑n, m. der Kinderwärter, C.
-
pestína, f. = velika pest, Blc.-C.
-
pestíniti, -ı̑nim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
pẹ̑stinja, f. = pestunja, die Kindswärterin, Dict., C., Mik., Trub.; ( nav. se govori "pestna").
-
pẹ̑stinjica, f. dem. pestinja, Trub. (Psal.).
-
pẹ̑stna, f., pogl. pestinja.
-
pestníca, f. 1) die geballte Hand, Mur., Cig., Jan., C., Mik., (pesnica) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Faustschlag, C.; — 3) die Faustbirn, Cig.
-
pestníčən, -čna, adj. Faust-, M.
-
1. pẹ̑stnik, m. der Nabenbohrer, Cig., Jan., C.
-
2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
-
pẹstovȃłnica, f. 1) die Kleinkinderbewahranstalt, nk.; — 2) = pestovalica, Bes.
-
pẹ́stovanəc, -nca, m. das (männliche) Schoßkind, Cig., M.
-
pẹ́stovanje, n. das Kinderlocken.
-
pẹ́stovanka, f. das (weibliche) Schoßkind, M.
-
pestovna, f., Mur., Jan., pogl. pestunja.
-
pẹ́stovnica, f. neka hruška, Fr.- C.
-
pẹ̑strnja, f. = pestinja, pestunja.
-
pẹstȗn, ** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.
-
pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
-
pẹ̑stunjica, f. dem. pestunja, Mur.
-
pẹ́šanica, f., pogl. pẹ́ščanica.
-
pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
-
pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
-
pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
-
pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
-
pẹščenàt, -áta, adj. sandig, C.
-
pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
-
pẹščę́nək, -nka, m. der Ort, wo Sand gegraben wird, die Sandgrube, Notr.
-
pẹščeníca, f. 1) die Sandgrube, C.; — die Syrte, Hip.- C.; — 2) die Sanderde, Cig.; — 3) eine Art Birne (klein, süß), C.
-
pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
-
pẹščenína, f. der Sandboden, Cig., Jan.; die Sandwüste, Jes.
-
pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
-
pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
-
peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
-
pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
-
pẹščę́vən, -vna, adj. = peščnat, Dol.
-
pẹščę́vnat, adj. = peščnat, Cig.
-
pẹščína, f. der Sandboden, Z.; die Düne, der Strand, Jan.
-
pẹščı̑nka, f. das Sandkorn, Cig.
-
pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.
-
pẹščníca, f. 1) die Sanderde, Mur., C.; — 2) die Sandbüchse, Pot.- Cig., Jan., M.
-
peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
-
petákinja, f. die Fünfjährige, Cig.
-
petàn, -ána, m. kdor ima veliko peto, Valj. (Rad).
-
petánja, f. das Loch, in welchem sich der Zapfen (peta) einer Thüre ( z. B. der Fallthüre beim Schweinstall) dreht, jvzhŠt.
-
petánjəc, -njca, m. der Fersenhöcker, (-anec) Cig.
-
petánjək, -njka, m. die Thürangel, C.
-
petārdnik, m. der Petardierer, Cig.
-
petdánski, adj. = petdneven, Mur., Jan.
-
petdesetę̑rən, -rna, adj. fünfzigfach; — prim. deseteren.
-
petdesetę̑rnat, adj. = petdeseteren.
-
petdesetína, f. der fünfzigste Theil, das Fünfzigstel.
-
petdesetı̑nka, f. = petdesetina.
-
pę̑tdesetkratən, -tna, adj. fünfzigmalig.
-
petdesetlẹ́tən, -tna, adj. fünfzigjährig.
-
petdesetlẹ̑tnica, f. 1) die Fünfzigjährige, Z.; — 2) die 50jährige Feier, nk.
-
petdesetlẹ̑tnik, m. der Fünfzigjährige, Z.
-
pę̑tdesetnik, m. der Fünfzigjährige, Jan.; mašnik p., der Jubelpriester, Cig.
-
petdesetnják, m. = petdesetnik, Cig.
-
petdnę́vən, -vna, adj. fünftägig.
-
pę́təčən, -čna, adj. Freitags-, Fasten-: petečna jed, petečen dan, C.
-
pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.
-
pẹtelı̑nar, -rja, m. der Auerhahnjäger, SlN.
-
pẹtelı̑nčar, -rja, m. der Auerhahnbeller (eine Art Hunde), Cig.
-
pẹtelı̑nčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.- Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.
-
pẹtelı̑nčič, m. dem. petelinec; — pl. petelinčiči, eine Art Lerchensporn (corydalis digitata), C.
-
pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
-
pẹtelı̑nək, -nka, m. dem. petelin; ein junger Hahn, Valj. (Rad).
-
pẹtelı̑nji, adj. Hahnen-; petelinje petje, Bes.- C.
-
pẹtelínov, adj. des Hahnes, Hahnen-; p. bradelj, der Hahnenbart, Cig.
-
petelı̑nski, adj. Hahnen-; konj stopa po petelinsko, das Pferd hat einen Hahnentritt, Cig.
-
1. pẹ́tən, -tna, adj. sangbar, Mik., Hip. (Orb.); — Sing-: pẹ̑tni glas, die Singstimme, M.
-
2. pétən, -tna, adj. Fersen-, Mur., Cig., Jan.; pę̑tni sklep, das Fersengelenk, Cig. (T.).
-
petę̑rən, -rna, adj. fünffach.
-
peterı̑čnik, m. eden iz peterice; der Fünfherr, Cig.
-
peterína, f. = peter f., C.
-
petę̑rnat, adj. fünffach.
-
peterobárvən, -vna, adj. fünffarbig, Cig.
-
peteročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. fünfgliederig, Cig.; peteročleni hrošči, fünfzehige Käfer, Cig. (T.).
-
peterodnę́vən, -vna, adj. fünftägig, Jan.
-
peteroglásən, -sna, adj. fünfstimmig, Cig., Jan.; peteroglasno petje, Cig.
-
peterokǫ́tən, -tna, adj. fünfeckig, pentagonal, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
peterokǫ̑tnik, m. das Fünfeck, das Pentagon, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
petę̑rokratən, -tna, adj. = petkraten, Cig., Jan.
-
peterolẹ́tən, -tna, adj. = petleten, Cig., Jan.; peteroletni priklad, die Quinquennalzulage, DZ.
-
peterolẹ̑tnica, f. = peteroletna doklada, die Quinquennalzulage, DZ.
-
peterolístən, -stna, adj. fünfblätterig, Cig., Jan.
-
peteronòg, -nǫ́ga, adj. fünfbeinig, Cig., Jan.
-
peteroǫ̑gəłn, adj. fünfeckig, Cig., Jan.
-
peteroǫ̑gəłnik, m. das Fünfeck, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
peteropredáłen, -łna, adj. fünffächerig, Cig.
23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani