Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (24.101-24.200)

  1. pẹ́čičən, -čna, adj. Gekrös-: pečična žila, die Gekrösader, Cig.
  2. pečína, f. 1) der Fels; — 2) die Felsenhöhle, Mur., Jan.; — 3) das Brennen der Brandwunde, Mik.
  3. pečı̑nar, -rja, m. der Felsbewohner, Cig.
  4. pečínast, adj. felsicht.
  5. pečinàt, -áta, adj. felsig, C.
  6. pečı̑nka, f. die Grotte, Erj. (Min.).
  7. pəčkȃnje, n. langsames Machen, Cig.
  8. pəčkovnàt, -áta, adj. kernreich, Jan.
  9. pəčkǫ́vnica, f. pečkovnice, Steinfrüchtler, Cig. (T.).
  10. pečnàt, -áta, adj. felsig, C.; — steinern: pečnato srce, Rez.- C.
  11. pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
  12. pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., Celovška ok.; — 2) der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.- Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.
  13. pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
  14. pečnjáčək, -čka, m. dem. pečnjak; die Ofenkachel, Guts.- Cig.
  15. pečnják, m. = pečnica 3), die Ofenkachel, Cig.
  16. pečȗhnja, f. der Küchenfetzen, Mur.- Cig.
  17. pečȗhnjica, f. dem. pečuhnja, Mur.- Cig., Jan., (pečuhnica) C.
  18. pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.- Vest.
  19. pedagōgičən, -čna, adj. k pedagogiki spadajoč, pädagogisch.
  20. pedȃnj, -dnjà, m. = pedenj, Cig., Dol.- Met., Vrtov. (Km. k.) i. dr.; tudi: pedȃnj, -ȃnja, Dol.
  21. pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.
  22. pedantīzəm, -zma, m. = pedantstvo, der Pedantismus.
  23. pedāntski, adj. pedantisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  24. pedāntstvọ, n. die Pedanterie, Cig. (T.).
  25. pédən, -dna, m. = pedenj, Mik.; tudi: pedę̑n, gen. pednà ali pę́dna, ogr.- Valj. (Rad).
  26. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
  27. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  28. pednáti, -ȃm, vb. impf. = pednjati, C.
  29. pedníti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  30. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
  31. pednják, m. = pednjač, C.
  32. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
  33. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
  34. pednjíti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  35. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  36. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  37. 2. pẹ̑hanje, n. die Anstrengung, ZgD.
  38. pehárjenje, n. das Betrügen, Valj. (Rad).
  39. pehȃrnica, f. = pehar 2), die stroherne Brotschüssel, Gor.
  40. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  41. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  42. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
  43. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  44. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  45. pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
  46. pekárna, f. = pekarnica, Cig.
  47. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  48. pékəłn, adj. = peklen, Jan.
  49. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  50. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  51. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  52. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  53. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  54. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  55. pəkleník, m. = peklenec, Cig.
  56. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  57. pəklę́nščak, m. der Teufel.
  58. pəklę́nščica, f. das Höllenweib, Cv.
  59. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  60. 2. peklína, f. die Glühhitze, Jan.
  61. pəkljénje, n. die Peinigung, Cig.
  62. pekočína, f. die Glut, Jan.
  63. pelargōnija, f. die Pelargonie (pelargonium), Tuš. (B.).
  64. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  65. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
  66. pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
  67. peleníca, f. = pelnica, plenica, Jan.
  68. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
  69. pelę́nov, adj. = pelinov, (pelẹ́nov) Dict.
  70. pelę́novəc, -vca, m. = pelinovec, (pelẹ́novec) Dict.
  71. pelę́sovina, f. = peles, jvzhŠt.- Trumm., Erj. (Torb.).
  72. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  73. pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.
  74. pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
  75. pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
  76. pelı̑nək, -nka, m. der Wermutwein, Valj. (Rad).
  77. pelíniti, -ı̑nim, vb. impf. verbittern, Cig., Jan.
  78. pelı̑nje, n. coll. Wermut, M.
  79. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
  80. pelı̑nkov, adj. = pelinov, Mik.
  81. pelı̑nkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
  82. pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
  83. pelínovəc, -vca, m. der Wermuttrank; der Wermutwein.
  84. pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
  85. pelínovina, f. voda, v katero se je pelin ožel, Gor.
  86. pelínovka, f. = pelinovica, Jan. (H.).
  87. pelískniti, -ı̑sknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.
  88. pelísniti, -ı̑snem, vb. pf. = peliskniti, Mik.
  89. peljȃnje, n. das Führen; — das Fahren.
  90. peljúzniti se, -ȗznem se, vb. pf. p. se na koga, jemanden überfallen, SlN.
  91. pelna, f. = plena, Mur., Mik.
  92. pelníca, f. = plenica, Mur., Mik.
  93. pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
  94. pẹ̑narica, f. der Schaumlöffel, C., Levst. (M.), Notr.
  95. pẹ́nast, adj. schaumähnlich, geifericht; — schaumbedeckt, schäumend, geiferig.
  96. penāti, m. pl. hišni bogovi starih Rimljanov, die Penaten.
  97. pẹ́nav, adj. schäumig, geiferig, Jan.
  98. pẹ́navəc, -vca, m. der Schaumwurm, Cig.
  99. pẹ́navka, f. der Schaumlöffel, jvzhŠt.
  100. pẹ́nenica, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, V.-Cig., Jan., Hip.- C., Met., Erj. (Torb.), Gor.; ( nam. penənica?).

   23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA