Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (24.001-24.100)

  1. pastvína, f. das Weideland, Jan., Cig. (T.); — hs.
  2. pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
  3. pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
  4. pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
  5. páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
  6. pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
  7. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
  8. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  9. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
  10. paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
  11. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
  12. pȃšinəc, -nca, m. = pašnik 1), BlKr.
  13. pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
  14. pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
  15. pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
  16. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
  17. pȃšnjak, m. = pašnik 1), Cig.
  18. pášnog, m. = pašenog, pašanec, BlKr.
  19. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  20. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  21. patēna, f. božja skledica, die Patene.
  22. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  23. patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
  24. patentováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) patentieren, Cig.
  25. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  26. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
  27. patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
  28. patriarhovína, f. das Patriarchat, Kres.
  29. patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
  30. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
  31. patrǫ̑n, m. der Schutzherr einer Kirche, der Schutzheilige, der Patron.
  32. patrǫ̑na, f. 1) die Patronin, die Schutzheilige; — 2) = naboj, die Patrone.
  33. patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
  34. patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
  35. patrǫ̑nstvọ, n. das Patronat, Cig., Jan., nk.
  36. pàtvorína, f. das Nachgemachte, Cig. (T.).
  37. pàvẹ̑nəc, -nca, m. die Nebenkrone ( bot.), Cig. (T.).
  38. pavijān, m. der Pavian; dolgolasi p., der graue oder Mantelpavian (cinocephalus hamadryas), Erj. (Ž.); tudi: pāvijan.
  39. paviljōn, m. eleganten šotor ali kolibica s stožkasto streho, der Pavillon.
  40. pȃvinja, f. das Pfauenweibchen, C.
  41. pavlı̑nčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.
  42. pávolən, -lna, adj. Baumwoll(en)-.
  43. pávolnat, adj. 1) baumwollen; — 2) voll Baumwollflocken, Polj.
  44. pávolnik, m. das Mottenkraut (verbascum blattaria), Cig., Medv. (Rok.).
  45. pavolnína, f. Baumwollenstoff, Jan.
  46. pavozína, f. der Prügel, ogr.- C.
  47. pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
  48. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
  49. pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  50. pȃznik, m. der Aufseher, Cig., C., Nov., nk.; fabriški p., der Fabriksaufseher, Vrt.
  51. páznohət, -hta, m. die Klaue, Jan., Cig. (T.); — stsl.
  52. páznost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, Mur., Cig.
  53. paznoùh, -úha, adj. aufmerksam horchend, SlN.
  54. paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.
  55. pázovnik, m. s trt spletena vrata pri skednju ali seniku, Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. paze.
  56. pazȗn, m. der Späher, der Spion, Cig., M., C.
  57. pazȗnstvọ, n. die Spionage, DZ.
  58. 1. páženje, n. das Achtgeben, Cig.
  59. 2. páženje, n. das Verschalen.
  60. paževína, f. das Stopfwerk, C.
  61. pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
  62. pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
  63. pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
  64. pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
  65. pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
  66. pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
  67. pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
  68. pécəljnat, adj. stielig, Cig., Jan.
  69. pecíkniti, -ı̑knem, vb. pf. stechen, C.
  70. pecniti, -nem, vb. pf. einen leichten, patschenden Schlag geben, C.
  71. pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
  72. pečárnica, f. die Ofenfabrik, Nov.- C.
  73. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
  74. pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
  75. pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
  76. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
  77. pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
  78. pečatnína, f. das Siegelgeld, Cig., DZ.
  79. pečatoznȃnstvọ, n. die Siegelkunde, Cig. (T.).
  80. péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
  81. pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
  82. pečę́nčica, f. dem. pečenka; das Brätchen, Cig.
  83. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
  84. pečenína, f. gebratene oder gebackene Speisen, Mur., Cig.; das Backwerk, Jan.
  85. pečę́nja, f. der Braten, Mur., vzhŠt.- C.
  86. pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., Celjska ok.- C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
  87. pečenjár, -rja, m. der Bratkoch, Cig.
  88. pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
  89. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  90. pečę́njica, f. dem. pečenja; kleiner Braten, Mur.
  91. pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  92. pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
  93. pečę́nkica, f. dem. pečenka; pogl. pečenčica.
  94. pečę́nkọ, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  95. pečę́vən, -vna, adj. felsig, Jan.
  96. pečevína, f. 1) das Felsenstück, Mur.; — 2) der Felsengrund, die Felsengegend, Jan.
  97. pečę́vnast, adj. felsicht, felsig, Mur.
  98. pečevnàt, -áta, adj. felsig, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan.
  99. pečevníca, f. der Küchenfetzen, Jan. (H.).
  100. pečevník, m. der Felsbewohner, Cig., Jan.

   23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA