Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (24.001-24.100)
-
pastvína, f. das Weideland, Jan., Cig. (T.); — hs.
-
pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
-
pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
-
pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
-
páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
-
pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
-
pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
-
pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
-
pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
-
paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
-
pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
-
pȃšinəc, -nca, m. = pašnik 1), BlKr.
-
pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
-
pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
-
pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
-
pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
-
pȃšnjak, m. = pašnik 1), Cig.
-
pášnog, m. = pašenog, pašanec, BlKr.
-
páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
-
paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
-
patēna, f. božja skledica, die Patene.
-
patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
-
patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
-
patentováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) patentieren, Cig.
-
paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
-
patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
-
patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
-
patriarhovína, f. das Patriarchat, Kres.
-
patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
-
patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
-
patrǫ̑n, m. der Schutzherr einer Kirche, der Schutzheilige, der Patron.
-
patrǫ̑na, f. 1) die Patronin, die Schutzheilige; — 2) = naboj, die Patrone.
-
patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
-
patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
-
patrǫ̑nstvọ, n. das Patronat, Cig., Jan., nk.
-
pàtvorína, f. das Nachgemachte, Cig. (T.).
-
pàvẹ̑nəc, -nca, m. die Nebenkrone ( bot.), Cig. (T.).
-
pavijān, m. der Pavian; dolgolasi p., der graue oder Mantelpavian (cinocephalus hamadryas), Erj. (Ž.); tudi: pāvijan.
-
paviljōn, m. eleganten šotor ali kolibica s stožkasto streho, der Pavillon.
-
pȃvinja, f. das Pfauenweibchen, C.
-
pavlı̑nčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.
-
pávolən, -lna, adj. Baumwoll(en)-.
-
pávolnat, adj. 1) baumwollen; — 2) voll Baumwollflocken, Polj.
-
pávolnik, m. das Mottenkraut (verbascum blattaria), Cig., Medv. (Rok.).
-
pavolnína, f. Baumwollenstoff, Jan.
-
pavozína, f. der Prügel, ogr.- C.
-
pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
-
pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
-
pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
-
pȃznik, m. der Aufseher, Cig., C., Nov., nk.; fabriški p., der Fabriksaufseher, Vrt.
-
páznohət, -hta, m. die Klaue, Jan., Cig. (T.); — stsl.
-
páznost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, Mur., Cig.
-
paznoùh, -úha, adj. aufmerksam horchend, SlN.
-
paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.
-
pázovnik, m. s trt spletena vrata pri skednju ali seniku, Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. paze.
-
pazȗn, m. der Späher, der Spion, Cig., M., C.
-
pazȗnstvọ, n. die Spionage, DZ.
-
1. páženje, n. das Achtgeben, Cig.
-
2. páženje, n. das Verschalen.
-
paževína, f. das Stopfwerk, C.
-
pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
-
pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
-
pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
-
pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
-
pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
-
pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
-
pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
-
pécəljnat, adj. stielig, Cig., Jan.
-
pecíkniti, -ı̑knem, vb. pf. stechen, C.
-
pecniti, -nem, vb. pf. einen leichten, patschenden Schlag geben, C.
-
pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
-
pečárnica, f. die Ofenfabrik, Nov.- C.
-
pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
-
pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
-
pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
-
pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
-
pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
-
pečatnína, f. das Siegelgeld, Cig., DZ.
-
pečatoznȃnstvọ, n. die Siegelkunde, Cig. (T.).
-
péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
-
pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
-
pečę́nčica, f. dem. pečenka; das Brätchen, Cig.
-
pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
-
pečenína, f. gebratene oder gebackene Speisen, Mur., Cig.; das Backwerk, Jan.
-
pečę́nja, f. der Braten, Mur., vzhŠt.- C.
-
pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., Celjska ok.- C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
-
pečenjár, -rja, m. der Bratkoch, Cig.
-
pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
-
pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
-
pečę́njica, f. dem. pečenja; kleiner Braten, Mur.
-
pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
-
pečę́nkica, f. dem. pečenka; pogl. pečenčica.
-
pečę́nkọ, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
-
pečę́vən, -vna, adj. felsig, Jan.
-
pečevína, f. 1) das Felsenstück, Mur.; — 2) der Felsengrund, die Felsengegend, Jan.
-
pečę́vnast, adj. felsicht, felsig, Mur.
-
pečevnàt, -áta, adj. felsig, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan.
-
pečevníca, f. der Küchenfetzen, Jan. (H.).
-
pečevník, m. der Felsbewohner, Cig., Jan.
23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani