Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (23.901-24.000)

  1. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  2. papı̑nski, adj. papistisch, katholisch, ogr.- C.
  3. papirárnica, f. die Papierhandlung, Cig.
  4. papı̑rən, -rna, adj. Papier-; — papirna gospoda, der Papieradel, V.-Cig.
  5. papı̑rnast, adj. = papirnat, Jsvkr.
  6. papı̑rnat, adj. aus Papier, papieren; p. denar, Papiergeld.
  7. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  8. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  9. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  10. papovína, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  11. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  12. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
  13. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
  14. paradížən, -žna, adj. Paradies-.
  15. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  16. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
  17. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  18. paralēlən, -lna, adj. vzporeden, parallel, Jan., Cig. (T.), nk.
  19. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  20. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  21. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  22. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
  23. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  24. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  25. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  26. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  27. pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
  28. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
  29. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  30. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  31. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  32. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
  33. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
  34. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  35. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  36. pȃrjenica, f. abgebrühter Häckerling, Polj.
  37. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  38. 1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
  39. 2. parjénje, n. die Paarung.
  40. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  41. párkəljnat, adj. klauig, Cig.
  42. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
  43. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  44. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  45. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  46. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  47. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
  48. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  49. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  50. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  51. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
  52. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  53. párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
  54. pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
  55. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
  56. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  57. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  58. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  59. parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  60. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  61. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
  62. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  63. párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.- C.
  64. párovnica, f. = parovnjak, (pȃravnica, pȃrenica), kajk.- Valj. (Rad).
  65. párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
  66. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  67. párovnost, f. die Unersättlichkeit, die thierische Gier, ogr.- C.; — prim. paroven 2).
  68. párožnica, f. neka alga (chara), Tuš. (B.).
  69. partitīvən, -vna, adj. delen, delitven, partitiv Cig. (T.).
  70. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  71. pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
  72. pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
  73. pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
  74. pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  75. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
  76. pásenje, n. das Weiden.
  77. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  78. pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
  79. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  80. pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
  81. pasīvnost, f. die Passivität, Cig. (T.), nk.
  82. pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
  83. paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
  84. pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
  85. pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
  86. pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
  87. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  88. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  89. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
  90. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
  91. pastirína, f. = pastirica 2), die Bachstelze, (pastrina) Polj.
  92. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
  93. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  94. pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
  95. pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.
  96. pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
  97. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  98. pastrína, f., Polj., pogl. pastirina.
  99. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  100. pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).

   23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA