Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (23.801-23.900)
-
pahljȃnje, n. das Fächeln; p. hladnega vetra, C.
-
1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
-
2. páhniti, -nem, vb. pf. = 2. pehniti.
-
páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.
-
páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
-
pahnjenják, m. = prismojen človek, C.
-
pȃjčevina, f. = pajčina, das Spinngewebe.
-
pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.
-
pȃjčevinat, adj. spinnwebig, Jan.
-
pȃjčevnica, f. die Spinnwebenhaut, Erj. (Som.).
-
pȃjčina, f. das Spinngewebe; lačen, da se mu pajčina po ustih snuje, (da se mu p. dela po trebuhu).
-
pȃjčinast, adj. = pajčevinast, Cig.
-
pȃjčinat, adj. spinnwebig, Jan.
-
pajčolȃn, m. das Dünntuch, der Flor, der Florschleier, Mur., Cig., Mik.; — prim. pačolat.
-
pajčolȃnast, adj. aus Flor, floren, Cig.
-
pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
-
pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.- DSv.
-
pȃječina, f. = pajčina, Mur.; (pajevčina, Gor.).
-
pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
-
pākfonast, adj. aus Pakfong.
-
páklen, m. eine Ahornart, SlGradec- C.; — prim. 1. klen.
-
paklenovína, f. paklenov les, SlGradec- C.
-
pàklobučnják, m. paklobučnjaki, Quallenpolypen (hydromedusae), Erj. (Z.).
-
pákostən, -stna, adj. widrig, garstig, C.
-
pàkovína, f. das Metalloid, Cig. (T.).
-
pàkrǫ́žən, -žna, adj. elliptisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
-
palatīn, m. nadvornik, nadvorni župan, der Palatin, Cig., Jan.
-
palatīnka, f. eine Art Pelzkragen, die Palatine, Cig.
-
palatīnstvọ, n. das Palatinat, Cig.
-
pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
-
pałčenják, m. das Kammrad, Cig. (T.).
-
pȃlčevina, f. = pajčevina, Štrek.
-
pȃłčevnica, f. die Kammlinie, Cig. (T.).
-
pȃlčina, f., V.-Cig., pogl. pajčina.
-
pȃłčnica, f. die Daumenschraube, der Daumenstock (ein Folterwerkzeug), Jan.; = pl. palčnice, Cig.
-
pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
pȃłčnjak, m. 1) das Daumenleder der Schuhmacher, Gor.; — 2) der obere, kleinere Zacken an der Heugabel, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) ein kleiner Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pȃlən, -lna, adj. schlammicht, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. pal.
-
paleontologı̑ja, f. nauk o predpotopni dobi, die Paläontologie.
-
paležína, f. = požigavščina, die Brandschatzung, Cig.; paležino naložiti, eine Brandschatzung auflegen, brandschatzen, Cig.
-
páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
palı̑łnica, f. das Brennhaus, die Brennerei, Cig., Jan.
-
1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
-
2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
-
palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
-
páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
-
páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
-
paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
-
páljenje, n. das Sengen, das Brennen.
-
páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.- C.
-
pālmovnik, m. der Palmengarten, Cig.
-
palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
-
pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
-
palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
-
pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
-
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
-
pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
-
pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
-
pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
-
pámetovanje, n. 1) das Gedenken, die Erinnerung, Cig. (T.); — 2) das Vernünfteln, Mur.
-
pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
-
panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
-
pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
-
pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
-
pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
-
pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
-
pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
-
pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
-
pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
-
panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
-
panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
-
pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
-
panjȃva, f., Jan., pogl. ponjava.
-
pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
-
pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
-
panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
-
pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
-
pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
-
pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
-
pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
-
pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
-
panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
-
panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
-
panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
-
panorāma, f. das Umsichtgemälde, das Panorama.
-
pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
-
pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
-
pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
-
pánta, f. = pant 1), Kras.
-
pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
-
panteīst, m. der Pantheist.
-
panteīški, adj. pantheistisch.
-
panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
-
pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
-
pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
-
pantomīmičən, -čna, adj. pantomimisch.
-
pantomīmika, f. die Pantomimik.
-
pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
-
pánva, f., Št.- Z., C., pogl. ponva.
-
pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani