Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (23.701-23.800)

  1. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  2. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
  3. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
  4. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
  5. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
  6. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
  7. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  8. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
  9. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
  10. oznanjȃvəc, -vca, m. der Verkündiger, Dict.
  11. oznanjȃvka, f. die Verkündigerin, Dict.
  12. oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  13. oznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, oznanjati 2), Gor.
  14. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  15. oznanjevȃvka, f. die Verkündigerin.
  16. oznanováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig. i. dr., nam. oznanjevati.
  17. oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
  18. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
  19. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  20. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
  21. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  22. ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
  23. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  24. ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
  25. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
  26. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  27. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  28. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
  29. ozvoníti, -ím, vb. pf. mit der Glocke benachrichtigen oder rufen, Z.
  30. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
  31. ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
  32. ožȃnka, f. eine Art Gamander (teucrium), Jan., M.
  33. ožárjenka, f. neko jabolko, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  34. 1. ožárnica, f. die Seilerbahn, Cig.
  35. 2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri- Erj. (Torb.).
  36. ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
  37. ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
  38. ožẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen; das Ringen, das Auswinden ( z. B. der Wäsche).
  39. ožę̑mnica, f. = mečkalnica, die Traubenquetschmaschine, C.
  40. ožemnína, f. der ausgepresste Saft, Let.
  41. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
  42. ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  43. ǫ́ženje, n. die Schmälerung, Cig.
  44. ožę́njenəc, -nca, m. der Verheiratete, nk.; oženjenci, die Eheleute, Z.
  45. oževína, f. der Seilhanf, C.
  46. ožgánəc, -nca, m. die Schmiedkohle, Nov.- C.
  47. ožganína, f. das Brandige, Nov.- C.
  48. ožgánjiti, -im, vb. pf. mit Brantwein berauschen, Ljub.
  49. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
  50. ožídniti, -žı̑dnem, vb. pf. ranzig, schimmelicht, faul ("schlatzig") werden, verderben (von Speck, Nüssen, Kastanien, Brot u. dgl.), SlGor.- C.
  51. ožíganje, n. das Anbrennen; — das Brennen (des Thongeschirres), Mur.; — das Ansengen, Mur.
  52. ožína, f. die Enge; die Thalenge, Cig., Jan.; rečna o., die Stromenge, Jan. (H.); morska o., die Meerenge, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; zemeljska o., die Erdenge, der Isthmus, Cig. (T.), Jes.
  53. oživahnẹ́ti, -ím, vb. pf. rührig werden, aufleben, SlN.- C.; oživahnele čebelice, Vrt.
  54. oživávanje, n. die Belebung, ogr.- Valj. (Rad).
  55. oživljáłən, -łna, adj. belebend, erquickend, Cig.
  56. ožívljanje, n. das Beleben, das Erquicken.
  57. oživlję́nəc, -nca, m. der zum Leben Erweckte, Cig.
  58. oživljeník, m. 1) = oživljavec, M.; — 2) = oživljenec, Vrt.
  59. oživljénje, n. die Belebung, Cig., Jan.; o. vere, Škrinj.- Valj. (Rad); o. kupčije, Cig.
  60. ožížniti, -žı̑žnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
  61. ožláhtniti, -im, vb. pf. veredeln, Cig.
  62. ožlı̑ndrati, -am, vb. pf. verschlacken, Cig.
  63. ožmę́kniti, -žmę̑knem, vb. pf. auspressen, C.
  64. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
  65. ǫ̑žnik, m. der Stinkasand, der Teufelsdreck (asa foetida); nav. oženk, voženk.
  66. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
  67. ožŕtən, -tna, adj. gefräßig, Guts., Jarn.
  68. ožȓtnik, m. der Vielfraß, Guts.
  69. ožŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Guts., Jarn.
  70. ožúljenəc, -nca, m. ein vom Sattel oder Joch stark aufgeriebenes Pferd, ein aufgerittenes Pferd, Cig., M.
  71. ožuljenína, f. die aufgeriebene Stelle ( z. B. am Fuß), Cig.
  72. ožȗrən, -rna, adj. wuchrerisch, Jan., C.
  73. ožȗrnik, m. der Wucherer, Guts.- Cig., Jan.
  74. ožvepleníti, -ím, vb. pf. schwefeln, M.
  75. páberkovanje, n. die Nachlese.
  76. pablǫ̑n, m. der Plafond, Mik.
  77. packàn, -ána, m. neko jabolko, C.
  78. packána, f. = packan, M.
  79. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
  80. pačíłən, -łna, adj. entstellend, nk.
  81. pačı̑łnica, f. eine Verderbungsanstalt, Nov.- C.
  82. pačúhinja, f. die Pfuscherin, Cig.
  83. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
  84. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  85. pádanje, n. das Fallen, das Sinken; die Fallbewegung, Cig. (T.).
  86. padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — ( nam. padan-ni?).
  87. pádavičən, -čna, adj. fallsüchtig, Cig., Jan.
  88. padavína, f. der atmosphärische Niederschlag, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
  89. pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
  90. pȃdnica, f. das Fallnetz, die Schnappe, Cig.
  91. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  92. pádnost, f. die Fallkraft, Jan.
  93. padovȃnka, f., M., pogl. padvanka.
  94. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
  95. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
  96. padvȃnski, adj. kar je iz padvana: padvanska suknja = padvanka, Nov.- C.
  97. pagȃn, m., Jan., pogl. pogan.
  98. paginováti, -ȗjem, vb. impf. paginieren, Cig. (T.).
  99. pahȃłnik, m. der Fachbogen (der Tuch- und Hutmacher), Cig.
  100. páhanje, n. das Bewegen der Luft, das Fachen, Mur.; — die Fache (bei den Tuch- und Hutmachern), Cig.

   23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA