Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (23.401-23.500)

  1. ošávən, -vna, adj. unschmackhaft, ungeschmalzen: ošavna jed, C.
  2. oščápən, -pna, adj. kar se da oščapniti: oščapno drevo, C.
  3. oščápniti, -ščȃpnem, vb. pf. umfassen, C.
  4. oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
  5. oščéniti, -ščę́nem, vb. pf. = oščepniti, C.
  6. oščeníti se, -ím se, vb. pf. Junge werfen (von der Hündin), Cig.
  7. oščépniti, -ščę́pnem, vb. pf. = oščepiti, (ošep-) C.
  8. oščrbíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oščrbati, M.
  9. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
  10. ošę́stən, -stna, adj. ošestno blago, vergängliches, hinfälliges Gut, C.
  11. ošı̑jnik, m. das Halsband (für Hunde), Cig.
  12. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
  13. oškǫ̑dnica, f. die Beschädigerin, die Verletzerin, Cig.
  14. oškǫ̑dnik, m. der Beschädiger, der Verletzer, Cig.
  15. oškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Jan. (H.).
  16. oškǫ́dovanje, n. die Beschädigung, Jan. (H.).
  17. oškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  18. oškǫ́rnjičati, -am, vb. pf. mit Stiefeln versehen: oškornjičan, gestiefelt, C.
  19. oškrámpniti, -škrȃmpnem, vb. pf. kratzen, ritzen, C.; — prim. oškrampati.
  20. oškrápniti, -škrȃpnem, vb. pf. krustig, rindig, rauh werden, C.; zemlja oškrapne, C.
  21. oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
  22. oškŕniti, -škȓnem, vb. pf. abbröckeln; oškrnjen, abgenagt, Dict.; — quetschen ( z. B. zwischen der Thüre), C.
  23. oškŕnjati, * -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.
  24. oškrnjícati, -am, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
  25. oškŕtən, -tna, adj. schartig, Jan.
  26. ošlániti, -šlȃnem, vb. pf. mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, M., Gor.- Levst. (M.).
  27. oštẹ́vanje, n. das Auszanken.
  28. oštǫ́rən, -rna, adj. = neroden: o. človek, oštorne besede, Polj.
  29. oštrẹ́kniti, -štrẹ̑knem, vb. pf. entlauben: vejo o., C.
  30. ošvígniti, -švı̑gnem, vb. pf. einen Ruthen- oder Peitschenhieb geben, Z., Dol.
  31. ošvŕkniti, -švȓknem, vb. pf. 1) mit einem Strahl bespritzen, Z.; — 2) o. koga, jemandem einen Peitschen- oder Ruthenhieb versetzen, Z.
  32. otȃjən, -jna, adj. geheim, Habd.- Mik.
  33. otȃjnik, m. = tajnik, der Secretär, ogr.- C.
  34. otȃjnost, f. das Geheimnis, kajk.- Valj. (Rad).
  35. otalína, f. ostanki v topilnicah, das Hüttenafter, Cig.
  36. otámniti, -im, vb. pf. = otemniti, Cig., M.
  37. otániti, -nem, vb. pf. retten, befreien: o. ovco, ki je med trnje zašla, Notr.; — prim. oteti?
  38. otánjiti, -im, vb. pf. = otanjšati, Jan. (H.).
  39. otȃnjšati, -am, vb. pf. verdünnen, Cig.
  40. otȃntati, -am, vb. pf. überlisten, Gor.
  41. otȃrnica, f. das Mahl, welches man am Ende des Flachsbrechelns gibt, M.
  42. otávən, adj. 1) jung, frisch, C.; otavni dan, der dämmernde Tag, C.; — 2) erfrischend, erquickend, ogr.- C.; — 3) Grummet-: otȃvna košnja.
  43. otávljanje, n. das Erquicken, ogr.- Valj. (Rad).
  44. otȃvnica, f. der Augentrost (euphrasia officinalis), C., Medv. (Rok.).
  45. otȃvnik, m. der Monat August, C.
  46. otȃvnjak, m. = otavnik, C.
  47. otẹ́kanje, n. das Anschwellen.
  48. oteklína, f. die Geschwulst.
  49. oteklínast, adj. 1) geschwulstartig, Mur.; — 2) voll Geschwülste, Mur.
  50. ótəmən, -mna, adj. etwas finster, etwas dunkel, Jan.; bilo je že ótemno, vzhŠt.- C.
  51. otəmnẹ̑nje, n. die Verfinsterung, Cig.
  52. otəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. finster werden; otemnelo je, es wurde dunkel; — dunkelfarbig werden: otemnela kri, das Venenblut, Cig. (T.); — zrcalo otemni, der Spiegel wird blind, Cig.
  53. otəmnẹ́vati, -am, vb. impf. ad otemneti, finster o. dunkel werden, sich trüben, Jan., nk.
  54. otẹ̑mnik, m. der Retter, C.
  55. otəmníti, -ím, vb. pf. verfinstern, verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; o. oči, die Augen blenden, Cig.
  56. otəmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otemniti; verfinstern, verdunkeln, (-mnovati) Mur.
  57. otẹnjanína, f. der Schattengrund, C.
  58. otẹ́njati, -am, vb. pf. schattieren, Cig. (T.); — prim. tenja.
  59. otẹnjȃva, f. die Schattierung, Cig. (T.).
  60. otẹnjávanje, n. das Schattieren, die Schattierung, Cig. (T.).
  61. otẹnjávati, -am, vb. impf. = otenjevati, Cig. (T.).
  62. otẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otenjati, Jan. (H.).
  63. otẹpȃłnica, f. eine Stange zum Abklopfen des Obstes, C.
  64. otẹpȃłnik, m. ein Abklopfwerkzeug, Cig.
  65. otẹ́panje, n. 1) das Abprügeln; — der Raufhandel, der Kampf: moje otepanje z Brdavsom vem da je imena vredno, Levst. (Zb. sp.); — das Ausklopfen; — das Herabschlagen; o. orehov; — 2) das Herumschlagen ( z. B. mit den Händen); — die Weigerung; — die Widerwärtigkeit, die Plage: mnogo otepanja imeti s tožbami, mit Processen viel Plackereien haben, Levst. ( LjZv.); prizadeti mnogo otepanja in ohodkov, Levst. (Zb. sp.); — 3) das Beschmutzen: die Verunglimpfung, o. bližnjega, kajk.- Valj. (Rad).
  66. otepíne, f. pl. ausgeklopfte Garben, Mur.
  67. otę̑pnica, f. der Unschuldigekindertag, Jan., Saleška dol. ( Št.).
  68. otę̑rnica, f. = otarnica, Cig.
  69. otesánost, f. die Bildung (als Eigenschaft), Cig.
  70. otẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. enge werden, Cig.
  71. otẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, Z.
  72. otẹsnjȃva, f. die Einengung, die Einschränkung: brez ovir in otesnjav, Glas.
  73. otę̑tnica, f. die Retterin, die Befreierin, Cig.
  74. otę̑tnik, m. der Retter, der Befreier, Cig.
  75. otetnína, f. die Rettungsgebür, die Bergegebür, Cig., DZ.
  76. otę̑tščina, f. = otetnina, Cig.
  77. otę̑vščina, f. = otetnina, Cig.
  78. otı̑łnik, m. = zatilnik, das Hinterhaupt, das Genick, Cig., C.; ulomiti si o., Ravn.
  79. otı̑nək, -nka, m. 1) die glühende Kohle, Valj. (Rad); — 2) otinki = slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Lašče- Erj. (Torb.), C., Dol.- Nov.
  80. otípən, -pna, adj. tastbar, Cig. (T.).
  81. otípnost, f. die Tastbarkeit, Cig. (T.).
  82. otirȃłnica, f. das Abwischtuch: das Badelaken, C.; — das Schweißtuch, C.
  83. otı̑ranje, n. das Bereiben, das Abreiben; — das Abwischen.
  84. otísniti, -tı̑snem, vb. pf. eine Druckwunde verursachen: obutel mu je nogo otisnila, Vrt.; — o. se, sich wund drücken, Z.; živinče se otisne, Strp.
  85. otíšən, -šna, adj. abgelegen, Jan.
  86. otlína, f. = votlina, die Höhlung: mozgovna o., die Markhöhle, Cig. (T.); možjanske otline, die Gehirnhöhlen, Erj. (Som.).
  87. otlı̑nje, n. das Höhlen- o. Grottenterrain, Bes.
  88. otmeník, m. = odrešenik, Dalm.
  89. otménje, n. = odrešenje, Dict., Dalm.
  90. otočàn, -ána, m. der Inselbewohner, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  91. otočȃnka, f. die Inselbewohnerin, Mur., Cig., Jan.
  92. otočȃnski, adj. die Inselbewohner betreffend, eiländisch, Mur., Cig.
  93. otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. otok 2).
  94. otočína, f. das Inselland, C.
  95. otǫ̑čnat, adj. inselreich, Jan.; otočnato morje, das Inselmeer, Jan., Cig. (T.), Jes.
  96. otọ̑dẹšnji, adj. = otodišnji, Jurč.
  97. otọ̑dinji, adj. = otodišnji, Svet. (Rok.).
  98. otọ̑dišnji, adj. was soeben stattfand, Svet. (Rok.).
  99. otǫ́hniti se, -tǫ̑hnem se, vb. pf. = izpriditi se, Mik. (Et.).
  100. otółčenje, n. die Quetschung, die Contusion, Cig.

   22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA