Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (23.301-23.400)

  1. ostína, f. die Spitze: vlak teče proti ostini zakreta (gegen die Spitze des Wechsels), DZ.
  2. ǫ̑stnat, adj. spitzig, Z.
  3. ostníca, f. die Stachelborste, Mur.
  4. ostnı̑čar, m. neka povodna ptica: der Spornflügel (parra), Erj. (Z.).
  5. ostnína, f. = ostnica, Mur.
  6. óstnọ, n. 1) der Stachel, Meg., Jarn.; die Spitze, ZgD.; — 2) pl. ostna, der Weberstrecker, Jan.
  7. ostráhern, adj. = jako oster, BlKr.- Let.
  8. ostrẹljenína, f. die Schusswunde, Cig.
  9. ostrénje, n. das Schärfen, Cig.; — das Spitzen der Rebenpfähle, jvzhŠt.; — o. razuma, die Schärfung, die Ausbildung des Verstandes, Cig.
  10. ostríłən, -łna, adj. schärfend, zum Schärfen dienend, Schärf-, Cig.
  11. ostrína, f. 1) die Schärfe; nož je ob ostrino, das Messer hat seine Schärfe verloren, Polj.; o. (človeškega uma), der Scharfsinn, Cig.; — 2) das Scharfe, das Spitzige: Na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti, Slom.; — die Schneide, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Spitze, Jan., C.; — ein scharfes Werkzeug: prinesi mi kako ostrino, jvzhŠt.
  12. ostrı̑nar, -rja, m. der Klingenschmied, Cig.
  13. ostrı̑njak, m. das Spitzmesser, Jan.
  14. ōstrižən, -žna, adj. Austern-, Cig.
  15. ostrı̑ženəc, -nca, m. ein Mann mit beschorenem Kopfe, der Schorkopf, Cig.
  16. ostrižíne, f. pl. die Scherwolle, die Flockwolle, Cig., C.
  17. ōstrižnica, f. die Austermuschel, die Austerschale, Cig., Jan.
  18. ostrižnják, m. der Austernbehälter, Cig.
  19. ostrmenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstaunen, C.; — pogl. ostrmeti.
  20. ostrmína, f. = strmina, Jan. (H.).
  21. ostrníca, f., pogl. ostrvnica.
  22. ostrogonǫ̑səc, -sca, m. = ostrogač, der Spornträger, Cig.
  23. ostrokǫ́tən, -tna, adj. spitzwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  24. ostrolístən, -tna, adj. = ostrolist, Jan. (H.).
  25. ostrolı̑stnica, f. = božje drevce, die Stechpalme, Jan.
  26. ostronòs, -nǫ́sa, adj. spitznasig, Bes.
  27. ostroobrázən, -zna, adj. von ernstem Gesichte, C.; ostroobrazni birokrati, Jurč.
  28. ostrorẹ́zən, -zna, adj. scharfschneidig, Cig., Jan.
  29. ostrosẹ́čən, -čna, adj. scharfschneidig, Cig.
  30. ostroslemenàt, -áta, adj. mit scharfkantiger Firste: ostroslemenati griči, spitzgipfelige Hügel, Zora.
  31. ostrosǫ́dən, -dna, adj. streng urtheilend, SlN.
  32. ostroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  33. ostroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., nk.
  34. ostroȗšnik, m. derjenige, der ein scharfes Gehör hat, C.
  35. ostrovídən, -dna, adj. scharfsichtig, Mur., Cig.; ostrovidno oko, Str.
  36. ostrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig.
  37. ostrǫ̑vnat, adj. inselreich, Cig., Jan.; — prim. ostrov.
  38. ostrǫ̑vnica, f. eine Art scharfes Wiesengras, C.; der Ziest (stachys), Z.
  39. ostrǫ́žən, -žna, adj. Sporn-; ostrǫ̑žnọ kolce, das Spornrädchen, Cig.
  40. ostrožína, f. = ostrožnica, der Brombeerstrauch, Jan. (H.).
  41. ostrǫ̑žnica, f. die Brombeerstaude, die Brombeere (rubus fruticosus), Meg., Mur., Cig., Dol.- Erj. (Torb.), Levst. (M.), Notr., Poh.; — die Ackerbrombeere (rubus caesius), Tuš. (R.); — neko jabolko, C.
  42. ostrǫ̑žnik, m. 1) = ostrogar 1), Jan. (H.); — 2) der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Jan., Tuš. (R.), Cv.
  43. ostrúniti, -im, vb. pf. mit Saiten bespannen, Cig., Jan.
  44. ostrupeníti, -ím, vb. pf. vergiften, Jan., M., Bes.; tisti pogovori so tvoje srce popolnoma ostrupenili, Škrb.
  45. ostrupljénje, n. die Vergiftung, Cig.
  46. ostrȗpnica, f. die Vergifterin, Cig.
  47. ostrȗpnik, m. der Vergifter, Cig.
  48. ostružína, f. der Abfall beim Schaben, Drechseln, Jan.; ostružine, Abschabsel, Z.; — = luski ječmenovi, Ig (Dol.).
  49. ostrȗžnica, f. die Drechselbank: les na ostružnici vrteti, Slom.
  50. ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje ( nav. ostrnica), Lož, Lašče- Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
  51. ostržíne, f. pl. = ostržki 1), C.
  52. ostúdən, -dna, adj. ekelhaft, scheußlich, Dict., Cig., Jan., nk.; o. kot stara mast, Guts.
  53. ostudeníti, -ím, vb. pf. erkälten, C.
  54. ostȗdnež, m. der Ekelhafte, der Abscheuliche, C., nk.
  55. ostúdnica, f. 1) ein ekelhaftes Weib, Valj. (Rad); — 2) der Regenwurm, Cig., Gor.; — 3) ostudnice, der Blutfleckenausschlag, die Peteschen (petechiae), Mur., C.
  56. ostúdnik, m. 1) ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Cig.; — 2) der Engerling, Cig.
  57. ostúdnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Scheußlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; pregrehe grdobo in ostudnost spoznavati, Ravn.
  58. ostvarjénje, n. die Verwirklichung, die Activierung: o. misli, die Hypostase ( phil.), Cig. (T.).
  59. osúhniti, -sȗhnem, vb. pf. = osehniti, C.
  60. osȗknjati, -am, vb. pf. mit einem Rocke bekleiden: osuknjan, ZgD.
  61. osúpən, -pna, adj. überraschend, Jan.
  62. osúpniti, -sȗpnem, vb. pf. 1) sich betroffen finden, erstaunen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); osupnil je, ko sem mu to povedal, Mik.; — 2) = osupiti, überraschen, Jan.; osupnjen = osupel, Cig., Jan., nk.
  63. osúpnjenje, n. das Erstaunen, kajk.- Valj. (Rad).
  64. osúpnjenost, f. = osuplost, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  65. osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
  66. osuševȃnje, n. die Trocknung, die Trockenlegung, Jan. (H.).
  67. osušíłən, -łna, adj. zur Trockenlegung gehörig, DZ.; osušı̑łna dela, DZ.
  68. osušníca, f. pri strešnem odru spodnja greda, ležeča na zidu, die Mauerbank, C., Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  69. osutíne, f. pl. = osepnice, die Blattern, C.
  70. osȗtnice, f. pl. = osepnice, die Blattern, C.
  71. osúžnjiti, -im, vb. pf. zum Sclaven machen, C.
  72. osvȃjanje, n. die Zueignung, die Aneignung, die Eroberung, nk.
  73. osvániti, -nem, vb. pf. anbrechen (o dnevu, solncu), Z., C.; — prim. hs. osvanuti.
  74. osvę́tən, -tna, adj. 1) feierlich: osvetna prisega, C.; — 2) Rache-: osvę̑tni vihar, Vod. (Pes.); — prim. osveta.
  75. osvetı̑njenəc, -nca, m. der mit einer Medaille Geschmückte, M.
  76. osvetínjiti, -ı̑njim, vb. pf. mit einer Medaille auszeichnen o. schmücken, M., Navr. (Spom.).
  77. osvetníca, f. die Rächerin, Jan., Zora; — hs.
  78. osvetník, m. der Rächer, Mur., Jan., Šol.; — hs.
  79. osvę́tnost, f. die Feierlichkeit ( z. B. eines Eides), C.
  80. osvetožéljən, -ljna, adj. = osvetljiv, Jan.; — prim. osveta.
  81. osvínčiti, -im, vb. pf. 1) um-, verbleien, Cig.; — 2) mit Blei versehen: osvinčen bič, eine Peitsche mit Bleikugeln, ZgD.
  82. osvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, C.
  83. osvinjáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig., Jan.; — bemakeln, Jarn.
  84. osvítniti, -svı̑tnem, vb. pf. anbrechen: osvitne dan, Vrt.
  85. osvobódən, -dna, adj. osvobǫ̑dnọ pismo, der Lassbrief, Cig.
  86. osvobodníca, f. 1) die Befreierin, Cig.; — 2) osvobǫ̑dnica, der Lassbrief, Jan. (H.).
  87. osvobodník, m. der Freimacher, der Befreier, Cig., Jan.
  88. osvobodnína, f. die Freisprechungsgebür, Cig.
  89. osvoboję́nəc, -nca, m. der Befreite, der Freigelassene, Cig., nk.
  90. osvoboję́nka, f. die Befreite, die Freigelassene, Cig., nk.; — die Emancipierte, Str.
  91. osvojénje, n. die Aneignung, die Occupation, die Einnahme (eines Ortes), Jan. (H.).
  92. osvojeváłən, -łna, adj. Eroberungs-: osvojevȃłna vojska, Cig.
  93. osvojevȃnje, n. das Erobern: osvojevanja željen, eroberungssüchtig, Cig.
  94. ošábən, -bna, adj. aufgeblasen, hochmüthig, stolz.
  95. ošȃbnež, m. der Hochmüthige, der Stolze.
  96. ošȃbnica, f. die Hochmüthige.
  97. ošȃbnik, m. = ošabnež, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  98. ošábnost, f. der Hochmuth, der Stolz, die Aufgeblasenheit.
  99. ošantáti, -ȃm, vb. pf. 1) hinkend umgehen, umhinken, Cig.; — 2) hinkend werden, Cig.
  100. ošantaváti, -ȃm, vb. pf. hinkend machen, živinče s tepenjem o., BlKr.

   22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA