Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (23.001-23.100)


  1. osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
  2. osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
  3. osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
  4. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
  5. osəhníti, -sáhnem, (-sehnem), vb. pf. trocken o. dürr werden, Jan., Hal.- C.
  6. 1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
  7. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
  8. oselína, f. = oselica, C.
  9. ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
  10. osəmdánji, adj. = osemdanski, Cig.
  11. osəmdánski, adj. achttägig, Mur., Cig.
  12. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
  13. osəmdesetę̑rnat, adj. = osemdeseteren.
  14. osəmdesetína, f. der achtzigste Theil.
  15. osəmdesetı̑nka, f. das Achtzigstel.
  16. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
  17. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
  18. osəmdesetlẹ̑tnica, f. das achtzigjährige Jubiläum.
  19. osəmdnę́vən, -vna, adj. = osemdanski, Jan.
  20. osemeníti, -ím, vb. pf. besamen, Dalm.- Cig., C., M.
  21. osemę̑nje, n. die Samenhülle, Cig. (T.).
  22. osəminštiridesetę̑rəc, -rca, m. das Tetrakontaoktoeder, Cig. (T.), C.
  23. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
  24. osəmlẹ́tən, -tna, adj. achtjährig.
  25. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
  26. osəmnájsti, num. der achtzehnte.
  27. osəmnajstíca, f. der Achtzehner.
  28. osəmnájstič, adv. achtzehntens.
  29. osəmnajstína, f. der achtzehnte Theil.
  30. osəmnajstı̑nka, f. das Achtzehntel.
  31. osəmnják, m. der Achtender, Mur., Cig.
  32. ǫ́semredni, ** num. = osemdeseti, Kor.- C.
  33. ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
  34. 1. osę̑n, adj. Wespen-, Z.
  35. 2. ǫ̑sən, -sna, adj. Achsen-, Jan.
  36. osẹ̑na, f. die Nuance, Jan. (H.).
  37. osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
  38. osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
  39. osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
  40. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
  41. 1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
  42. 2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
  43. oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
  44. oseníka, f. = osenica, C.
  45. oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
  46. 1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
  47. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
  48. osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
  49. osę̑nka, f. neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); die Wespenbirne, C.
  50. osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  51. osę̑pničast, adj. 1) mit Blattern, Pocken behaftet, Guts.; — 2) blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.); osepničasto lice, Zora.
  52. osę̑pničàv, -áva, adj. 1) mit Blattern behaftet, Jan.; — osepničava ovca, Levst. (Nauk); — 2) blatternarbig, Jurč.
  53. osę̑pničən, -čna, adj. Blattern-, Pocken-, Cig.
  54. osę̑pničnik, m. der Variolith, Cig.
  55. osę́žən, -žna, adj. greifbar, Cig. (T.); stsl.
  56. osı̑dobən, -bna, adj. derzeitig, C.
  57. 1. osína, f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.), Dol.
  58. 2. osína, f. = osinjak, das Wespennest, Bes.
  59. osínast, adj. 1) grannenartig, Cig.; — grannig, Z.; — 2) osinasto gledati, scheel o. misstrauisch blicken, Z.
  60. osinàt, -áta, adj. grannig, Cig.; o. kruh, Z.
  61. osı̑nəc, -nca, m. = osinjak, Jan. (H.).
  62. osínica, f. die Dünngranne (psilanthea tenella), Z.
  63. osı̑njak, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan., Št.
  64. osı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan., C., BlKr., Dol.
  65. osínji, adj. Wespen-, Jan. (H.).
  66. osı̑nka, f. 1) der Bartweizen, der Rauhweizen, Cig., Jan., C.; — 2) neka vinska trta, C.
  67. osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.
  68. osipȃłnik, m. der Anhäufepflug, Cig.
  69. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
  70. osípən, -pna, adj. = osipljiv: osı̑pni klobuk = morski klobuk, die Qualle, Jan. (H.).
  71. osı̑vnica, f. 1) die Raupe (eine Krankheit des Rindviehes), Z.- Cig. (?); — 2) neka detelja, C.
  72. osı̑vničən, -čna, adj. raupfüßig, rauphufig, Cig.
  73. osklívən, -vna, adj. brennend (von einer Wunde), Z.; — beißend, bissig, Pohl., C.; osklivno izpodbadati, Levst. (Rok.).
  74. osklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.
  75. osklȗtnež, m. der Abscheuliche, C.
  76. oskǫ́dən, -dna, adj. mangelhaft, Vrt., Levst. (Nauk), LjZv.; oskodna brada, Erj. (Som.); hs., stsl.
  77. oskǫ́dnost, f. die Mangelhaftigkeit, Levst. (Nauk), LjZv.; — prim. oskoden.
  78. oskǫ́mən, -mna, adj. kar oskomino dela, schleh, Jan.
  79. oskomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne, lange Zähne, Mur., Jan.; — 2) die Begierde nach etwas: o. imeti po čem, Z.; — prim. skomina.
  80. oskorjanína, f. die Incrustation, Cig. (T.).
  81. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
  82. oskọ̑rušnica, f. die Frucht der Garteneberesche, Jan.
  83. oskȓbən, -bna, adj. Pflege-: oskrbni oče, C.; Verpflegs-, Cig., Jan.
  84. oskrblję́nəc, -nca, m. das Mündel, C.
  85. oskrbljeník, m. = oskrbnik, Dict., Jap. (Prid.); on je pod varihi in oskrbljeniki, Schönl.
  86. oskrbljénje, n. 1) die Besorgung; — 2) die Versorgung.
  87. oskrbljevȃnje, n. = oskrbovanje: 1) die Besorgung, Cig.; — 2) die Versorgung, Jan.
  88. oskrbníca, f. 1) die Besorgerin, die Pflegerin, die Verwalterin, Cig., Jan.; — 2) die Versorgerin, Cig.; o. sirot, die Waisenmutter, Cig.
  89. oskrbnı̑ja, f. = oskrbništvo, Cig., Jan.
  90. oskrbník, m. 1) der Besorger, der Pfleger, der Verwalter, Cig., Jan., nk.; graščinski o., der Herrschaftsverwalter, Cig., Jan.; oskrbniki njegovega kraljestva, Škrinj.- Valj. (Rad); — der Curator, Cig., Jan.; o. kake zapuščine, Cig.; duhovni o., der Seelsorger: izpovedniki in drugi duhovni oskrbniki, Guts. (Res.); — 2) der Verpfleger, der Versorger, Cig.
  91. oskrbnı̑ščnica, f., Cig., Z., pogl. oskrbovalnica.
  92. oskrbnı̑štvọ, n. die Verwaltung, die Administration, das Pflegamt, Cig., nk.
  93. oskrbováłən, -łna, adj. 1) Verwaltungs-, administrativ, Cig., Jan.; — 2) Verpflegs-, Jan.; oskrbovȃłnọ osobje, das Wartpersonale, DZ.
  94. oskrbovȃłnica, f. die Versorgungsanstalt, Cig., Jan.; — die Bewahranstalt: o. malih otrok, die Kleinkinderbewahranstalt, Cig., Jan.; — das Verpflegsmagazin, Cig., Jan.
  95. oskrbovánəc, -nca, m. der Pflegebefohlene, Cig., Jan., DZ.
  96. oskrbovȃnje, n. 1) die Besorgung, die Verwaltung; o. službe, posestva, Cig.; — 2) die Versorgung, die Pflege, Cig.; o. bčel, Cig.
  97. oskrbovánka, f. die Pflegebefohlene, Cig., Jan.
  98. oskrı̑nək, -nka, m. der Kasten, Mur.; — prim. skrinja.
  99. oskrómən, -mna, adj. = skromen, bescheiden, Jan.; oskromna mladost, Levst. (Zb. sp.); oskromna stvar, Zv.; oskromno mnenje, eine unmaßgebende Meinung, Levst. (Močv.); — prim. skromen.
  100. oskrómnost, f. die Bescheidenheit, Jan.

   22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA