Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (22.901-23.000)

  1. orȃntati, -am, vb. pf. z rantami ograditi, einhegen, Cig.; — prim. ranta.
  2. orȃtən, -tna, adj. zum Ackern gehörig, Ackerbau-, M.
  3. ordinācija, f. zdravniško določevanje zdravil, die Ordination.
  4. ordinariāt, m. škofovski urad, škofovsko oblastvo, das Ordinariat.
  5. ordināta, f. die Ordinate ( math.), Cig. (T.).
  6. ordinīrati, -am, vb. pf. ( impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.
  7. ordonānca, f. die Anordnung, die Soldatenbedienung bei höheren Befehlshabern, die Ordonnanz.
  8. orẹhnjáča, f. der Nussstrudel, kajk.- Valj. (Rad).
  9. orẹ́hovina, f. das Nussbaumholz.
  10. órən, -rna, adj. 1) zum Ackern gehörig: ǫ̑rnọ železo, das Pflugeisen, C.; — 2) ackerbar, urbar, Cig., Jan., DZ.; orno polje, Cig., ogr.- C.; orne njive, Levst. (Nauk).
  11. orę̑pnica, f. das Hintergeschirr am Pferde, Cig.
  12. órẹzən, -zna, adj. von etwas scharfem Geschmack, etwas herb, C.
  13. ǫ́rẹžnik, m. ein Schneidemesser mit zwei Handhaben, Mur., Cig., Met.; das Reifmesser, Cig.; = rezilnik, Svet. (Rok.).
  14. orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
  15. organīst, m. orglavec, der Organist.
  16. organizácija, f. ustrojba, die Organisation, Cig. (T.), nk.
  17. organīzəm, -zma, m. ustrojstvo, der Organismus.
  18. organologı̑ja, f. die Organenlehre, die Organologie, Cig. (T.).
  19. orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
  20. ǫ̑rgəln, -lna, adj. Orgel-, Cig., Jan.
  21. ǫ̑rglanje, n. das Orgelspiel.
  22. origināl, m. izvirnik, prvopis, das Original.
  23. originālən, -lna, adj. izviren, Original-, originell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  24. originālnost, f. izvirnost, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  25. orjákinja, f. die Riesin, Guts., Mur., nk.
  26. orkān, m. vihar, der Orkan.
  27. orleān, m. neka tkanina, der Orleans.
  28. orleānast, adj. aus Orleans.
  29. orlonǫ̑səc, -sca, m. der Adlerträger, Cig.
  30. ǫ̑rna, f. der Eimer, Jan.; der Wassereimer, C.; — prim. it., lat. urna.
  31. ornamēntika, f. okrasje, nauk o okrasju, die Ornamentik, Cig. (T.).
  32. ornāt, m. svečana oprava, der Ornat.
  33. 1. orníca, f. 1) das Pflügeland, urbarer Boden, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Bolc, Soča- Erj. (Torb.).
  34. 2. ǫ̑rnica, f. dem. orna; neka posoda, Kras.
  35. orník, m. der Ackersmann, C.
  36. ornína, f. der Pflügelohn, Cig.
  37. ornitolōg, m. ptičeslovec, der Ornitholog.
  38. ornitologı̑ja, f. ptičeslovje, die Ornithologie.
  39. orǫ̑dən, -dna, adj. Zeug-: orodni les, das Zeugholz, C.
  40. orǫ̑dnica, f. die Zeugkammer, die Geräthskammer, die Rüstkammer, Cig., C., Levst. (Pril.); — das Zeughaus, Cig.
  41. orǫ̑dnik, m. 1) = orodar, der Werkzeugverfertiger, C.; — 2) der Geräthkasten, Cig.; — 3) der Instrumental ( gramm.), Jan.
  42. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  43. oroslȃnj, m. = oroslan, ogr.- Valj. (Rad).
  44. orožárna, f. = orožnica, nk.
  45. orožárnica, f. 1) die Waffenschmiede, Cig.; — 2) die Rüstkammer, Mur., Nov.; das Arsenal, Cig., Jan.
  46. orǫ́žən, -žna, adj. 1) Waffen-, Cig., Jan.; orǫ̑žni list, der Waffenpass, orožni patent, das Waffenpatent, Levst. (Nauk); — 2) waffentragend, wehrhaft, Cig., Jan.
  47. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
  48. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
  49. oroženík, m. = oroženec, Cig.
  50. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
  51. orǫ́ženje, n. die Bewaffnung, Cig.
  52. orožjenǫ̑səc, -sca, m. der Waffenträger, Cig.
  53. orožjenǫ́sən, -sna, adj. waffentragend, Cig.
  54. orožjenǫ́ša, m. = orožjenosec, Let.
  55. orožnàt, -áta, adj. bewaffnet, ogr.- M., C.; orožnata vojska, C.
  56. orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
  57. orǫ̑žničar, -rja, m. der Rüstmeister, Cig.
  58. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
  59. orožnı̑štvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
  60. orumenẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Cig., Jan.
  61. orumenẹ́vati, -am, vb. impf. ad orumeneti; gelb werden, Jan., C.
  62. orumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen, Cig.
  63. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
  64. osádniti, -sȃdnem, vb. pf. aufreiben: o. konja, Habd.- Mik.
  65. osámljenəc, -nca, m. der Vereinsamte, der Vereinzelte, SlN.
  66. osámljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit: puščavnikova o., Cv.
  67. osamníca, f. soba o., das Isolierzimmer, Levst. (Pril.).
  68. osamosvǫ̑jenka, f. die Emancipierte, Zv.
  69. osamotnẹ́ti, -ím, vb. pf. = osameti, vereinsamen, Cig.
  70. osȃtən, -tna, adj. voll Disteln, distelig, Jan. (H.).
  71. osȃtnica, f. das Distelgewächs, Jan. (H.).
  72. osȃtnik, m. der Distelfalter (vanessa cardui), Erj. (Ž.).
  73. oscánəc, -nca, m. 1) der Bettpisser, M.; — 2) neka žaba: = poščaglja, C.
  74. oscánica, f. die Herbstzeitlose, Jan., C.
  75. oscánka, f. neka žaba: = oscanec 2), C.
  76. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
  77. osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  78. osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
  79. osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
  80. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
  81. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  82. osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
  83. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
  84. osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
  85. osebẹ́njka, f. die Inwohnerin, Jan., Št.
  86. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
  87. osebẹ́njstvọ, n. die Inwohnerschaft, das Inwohnerwesen, Z.
  88. osebẹ́njščina, f. die Inwohnerschaft, jvzhŠt.
  89. osebína, f. die Eigenheit, Zora.
  90. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
  91. osę́bljenje, n. die Absonderung, Jan. (H.).
  92. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
  93. osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
  94. osę̑bnost, f. die Persönlichkeit, Mur., Cig., Jan.; osebnosti, Personalien, Cig.; persönliche Angelegenheiten, nk.; — die Individualität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  95. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  96. osebọ́jnica, f. die Eigenbrötlerin, Cig.
  97. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
  98. osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  99. osebovȃnje, n. das Privatleben, Cig.
  100. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).

   22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA