Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (22.701-22.800)

  1. opnár, -rja, m. der Tapezierer, DZkr.
  2. ǫ́pnica, f. dem. opna; das Häutchen, die Membrane, Cig., Erj. (Som.); prečna o., das Zwerchfell, Cig.
  3. opnokrı̑łəc, -łca, m. opnokrilci, die Haut- oder Aderflügler, Cig. (T.).
  4. opočásniti, -čȃsnim, vb. pf. verlangsamen, Cig. (T.).
  5. opǫ́čenje, n. die Anleitung, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. opotiti.
  6. opočı̑nək, -nka, m. die Rast, Z.
  7. opočíniti se, -čı̑nem se, vb. pf. ausrasten, Z.
  8. opogániti, -gȃnim, vb. pf. 1) besudeln, verunreinigen, Dol.- Cig., Jan.; — anstecken: z gnilobo, s kugo o., C.; — beflecken ( fig.), Vrt., LjZv.; — begeifern, beschimpfen, Jan.; — 2) o. se, ein Heide werden, C.
  9. opójən, -jna, adj. berauschend, Z., C., Navr. (Let.), Žnid.; opǫ̑jne pijače, geistige Getränke, Cig. (T.), DZ., nk.; — hs.
  10. opojénost, f. die Berauschtheit, die Betäubung vom Rausche, Let.
  11. opołdȃn, -dnę̑va, m. der Mittag, Mur.
  12. opołdánji, adj. = opoldanski, Z.
  13. opołdánski, adj. mittägig, Mur., Cig.; o. počitek, die Mittagsruhe, Jan.
  14. opołdánšnji, adj. = opoldanski: opoldanšnje solnce, Ravn.
  15. opȏłdne, adv. = o poldne, mittags.
  16. opȏłdnešnji, adj. = opoldanski, C.
  17. opołdnę́vən, -vna, adj. mittägig, C.
  18. opȏłdnica, f. das Mittagsmahl, C.
  19. opȏłdničati, -am, vb. impf. das Mittagsmahl nehmen, C.
  20. opołdničeváti, -ȗjem, vb. impf. opoldne kositi, C.
  21. opołdnováti, -ȗjem, vb. impf. = opoldničevati, C.
  22. opolíniti, -lı̑nem, vb. pf. = oplakniti, abspülen, Jan., vzhŠt.- C.
  23. opȏłn, * adj. etwas voll, C.; — beleibt, Danj.- M.
  24. opȏłnočən, -čna, adj. mitternächtlich, Mur., Cig.
  25. opȏłnoči, adv. = o polnoči, um Mitternacht.
  26. opȏłnočnica, f. = polnočnica, Mur.
  27. opołnomǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bevollmächtigen, Cig. (T.), nk.
  28. opoludánski, adj. mittäglich, nk.
  29. opȏludne, adv. mittags, nk.
  30. opoludnę́vən, -vna, adj. opoludnevne višine, die Circummeridianhöhen ( astr.), Cig. (T.).
  31. opolunóčən, -čna, adj. mitternächtlich, nk.
  32. opȏlunoči, adv. um Mitternacht, nk.
  33. opółzən, -zna, adj. = opolzek, opolzel, C.
  34. opółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, abglitschen, Dict., Jan., Mik., C.; — ausfallen: lasje iz glave opolznejo, Dalm., (= o. se, Dict.).
  35. opomẹ̀n, -mẹ́na, m. die Mahnung, Cig. (T.).
  36. opomẹ̑na, f. die Mahnung, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  37. opomẹ̑nək, -nka, m. die Mahnung, C., Valj. (Rad).
  38. opomẹníca, f. der Mahnbrief, Cig. (T.).
  39. opomę́niti, -nem, vb. pf. 1) mahnen, ermahnen, Meg., Dict., Guts., Mur., Trub., Dalm., Krelj, Kast., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Bemerkung machen, Mur., Levst. (Močv.); — (opọ̑meniti, Levst. [Močv.], opọ̑menil ["opumenil"], Dalm.; opọ̑menjen ("opoumenjen"), ogr.- Valj. [Rad]; opomeníti (?): opomenjèn, Dict., Kast.; opomenę̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  40. opomę́njenje, n. die Mahnung, Guts. (Res.).
  41. opomenováti, -ȗjem, vb. impf. ad opomeniti; bemerken, erwähnen, Vrt.
  42. opomı̑n, m. 1) die Mahnung, die Erinnerung; to se vam naznanja s tem opominom (mit dem Bedeuten), Cig.; — die Gegenvorstellung, Cig., Jan.; o. dati, die Vorstellung gegen etwas überreichen, Levst. (Pril.); — 2) die Bemerkung, Cig.
  43. opomináč, m. die Warneidechse (varanus niloticus), Erj. (Ž.).
  44. opomínanje, n. = opominjanje, das Mahnen, Dict., Dalm., Krelj, Kast.
  45. opomínati, -am, vb. impf. ad opomeniti, opomniti = opominjati; mahnen, ermahnen, Dalm., Krelj, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
  46. opomínav, adj. ermahnend: o. psalm, Trub.; opominavi listki, Trub.
  47. opominávati, -am, vb. impf. = opominati, Trub.
  48. opomínavəc, -vca, m. der Ermahner, Dict., Trub.
  49. opomínavən, -vna, adj. Mahn-: opominavni listki, Mahnschreiben, Dalm.
  50. opomı̑nək, -nka, m. 1) die Mahnung, die Erinnerung, Mur., Cig.; — 2) die Bemerkung, Cig.
  51. opominjáč, m. der Mahner, Cig.
  52. opominjȃj, m. das Anmerkungszeichen, Jan.
  53. opominjáłən, -łna, adj. mahnend, Cig., Jan.; opominjȃłni listki, Mahnbriefe, Cig. (T.).
  54. opominjálọ, n. das Warnungszeichen, Cig.
  55. opomínjanje, n. das Mahnen, das Ermahnen.
  56. opomínjati, -am, vb. impf. = opominati; 1) mahnen, erinnern; bolezen me opominja, ich habe Ahnung einer bevorstehenden Krankheit; prejete dobrote koga opominjati, Burg.; — ermahnen: o. koga k delu; — Vorstellungen machen, Cig., Jan.; — 2) o. se = spominjati se, Vrt., Pavl.
  57. opomínjavəc, -vca, m. der Mahner, der Ermahner, Mur., Cig., Jan., C.
  58. opomínjavka, f. die Mahnerin, Mur., Cig., Jan.
  59. opominjevȃnje, n. das Mahnen, Jan.
  60. opominjeváti, -ȗjem, vb. impf. mahnen, ermahnen, Jan., M.
  61. opominováti, -ȗjem, vb. impf. = opominjevati, M.
  62. opominovȃvəc, m. der Ermahner, M.
  63. opominovȃvka, f. die Ermahnerin, M.
  64. opomı̑nski, adj. Mahn-: o. list, der Mahnbrief, Cig., Jan.
  65. opọ̑mnica, f. = opomenica, Jan.
  66. opomnílọ, n. 1) die Mahnung, Jan.; — 2) die Bemerkung: na prejemnico dati o., DZ.
  67. opomnı̑təv, -tve, f. = opomin 1), Jan.
  68. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
  69. opọ̑mnja, f. 1) die Ermahnung, Cig.; — 2) die Bemerkung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — opomnje, Scholien, Cig. (T.).
  70. opomnováti, -ȗjem, vb. impf. = opomenovati, Ravn.
  71. opǫ̑na, f. 1) der Vorhang, Mik., Bes.; — die Wandbekleidung, Cig.; — 2) eine Kette, die Bäume nach der Rundung zu messen, die Spanne, V.-Cig.
  72. oponȃša, f. = oponašanje 1), Jan.
  73. oponȃšanje, n. 1) das Vorwerfen; — 2) das Nachäffen, Cig.
  74. oponȃšati, -am, vb. impf. ad oponesti; 1) o. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen, vorrücken; svoje dari revežem o., Ravn.- Valj. (Rad); o. komu hrano, Svet. (Rok.); tega mu ne oponašam, das verarge ich ihm nicht, Cig.; — 2) o. koga (kaj), nachäffen, durch Nachäffung verspotten; sovo, kukavico o.; o. koga, kako govori, kako se vede.
  75. oponášav, adj. kdor rad komu kaj oponaša, Jan.
  76. oponašȃva, f. der Vorwurf, C.
  77. oponȃšavəc, -vca, m. 1) kdor komu kaj oponaša, der Tadler, Jan.; — 2) der Nachäffer, Cig. (T.); der Spötter, Dalm.; — 3) die Spottdrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.).
  78. oponášavən, -vna, adj. = oponašav, Jan.
  79. oponȃšavka, f. die Nachäfferin, Cig.
  80. oponȃšək, -ška, m. der Vorwurf, Jan., C.
  81. oponašljìv, -íva, adj. gerne nachäffend, Cig.
  82. oponávljati, -am, vb. impf. ad oponoviti, Levst. (Zb. sp.).
  83. opǫ̑nəc, -nca, m. 1) die Ranke, Jan. (H.); — 2) die Stechwinde (smilax aspera), Medolin ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( hs.).
  84. oponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen ( z. B. eine Wohlthat), Cig.; včeraj mu je dal, danes mu že oponese, C.; vorhalten, einwenden, Nov., Let.; oponesti bi mi kdo utegnil, Levst. (Nauk).
  85. oponòs, -nósa, m. der Vorwurf, Cig., Jan., M., Nov.
  86. oponǫ̑sa, f., nam. oponoša 1): oponosa ali opravljanje, Trub. (Post.).
  87. oponósən, -sna, adj. vorwurfsvoll, Jan.; Vdovično blago — Vsigdar oponosno, Npes.-Vraz.
  88. oponǫ̑sica, f. das Scheltwort, C.
  89. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  90. oponosljìv, -íva, adj. kdor rad komu kaj oponosi, Gor.
  91. oponǫ̑snica, f. die Parodie, Cig. (T.).
  92. oponǫ̑ša, f. 1) der Vorwurf, C., Schönl.; — 2) die Nachäffung, der Spott, C.
  93. oponǫ̑va, f. die Erneuerung, Cig. (T.).
  94. oponovíti, -ím, vb. pf. erneuern, Cig. (T.); wiederholen: zopet o. kaj, Levst. (Zb. sp.).
  95. opopnatẹ́ti, -ím, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  96. oporéčən, -čna, adj. widerruflich, Cig. (T.), DZ.
  97. oporę̑čnik, m. der Widerrufende, Cig.
  98. opọ̑rən, -rna, adj. 1) Stütz-: oporna palica, Cig.; oporni zid, die Stützmauer, DZ.; — 2) opǫ́ren, widerspenstig, stützig, Mur., C.; stetig (o konjih), C.; — oporne pameti, begriffstützig, SlN.; — unfügsam: usnje ne sme biti oporno, Vrt.; pogl. uporen.
  99. oporkovína, f. das Gekröse, C.; — prim. oporek 2).
  100. opọ̑rnica, f. 1) die Stütze, der Strebebaum, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Stelze, Vrt.

   22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA