Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (22.601-22.700)

  1. opárən, -rna, adj. 1) schwül, Z., Gor.; — 2) an der Urinsperre leidend (o živini), Mur., Cig., Met., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  2. opȃrjenik, m. die Dampfnudel, (oparjenek) Jan.
  3. opȃrnica, f. die Schlehe, die Frucht des Schlehdornes (prunus spinosa), Cig., Jan., C., M., Dol., BlKr.; trpko kakor oparnica, Zv.
  4. opȃrničevje, n. coll. das Schlehdorngesträuch, Dol.- Burg. (Rok.).
  5. opȃrnik, m. der Schlehdorn (prunus spinosa), Medv. (Rok.).
  6. opárnost, f. die Urinsperre (beim Vieh), Cig., Jan., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.), Strp.
  7. opásən, -sna, adj. gefährlich, Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs. iz rus.
  8. opasíłən, -łna, adj. Kirchweih-: opası̑łna nedelja, der Kirchweihsonntag, Cig.
  9. opası̑łnica, f. 1) der Leibgurt, Mur., Cig., Jan.; — die Officiersbinde, Vod. (Izb. sp.); — das kirchliche Cingulum, Z.; — 2) der Sattelgurt, V.-Cig.; — 3) ein langes Seil, das um den beladenen Heuwagen gebunden wird, der Heuwagenstrick, die Heuleine, Cig., Dol., Kras; — 4) = opasilo 2), das Kirchweihfest, Cig.
  10. opası̑łnik, m. der Gürtel, Mur.
  11. opȃsnica, f. der Gürtel, die Leibbinde, Škrinj., DZ.
  12. opȃsnik, m. 1) das kirchliche Cingulum, ZgD.; — 2) die Schürze, Cig.
  13. opásnost, f. die Gefahr, Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — prim. opasen.
  14. opašnják, m. der Geldgürtel: ne imejte zlata ni srebra v svojih opašnjakih, Cv.
  15. opȃtinja, f. = opatica, Cig.
  16. opatovína, f. die Abteipfründe, Cig., Jan.
  17. opázən, -zna, adj. 1) behutsam, vorsichtig, aufmerksam, Mur., Cig., Jan.; — 2) leicht zu bemerken: najopaznejše prikazni, Žnid.
  18. opáznost, f. die Behutsamkeit, die Bedächtigkeit, Mur., Cig., Jan., Slom.
  19. opazováłən, -łna, adj. Beobachtungs-: opazovȃłna soba, das Beobachtungszimmer, Levst. (Pril.); opazovalna vojska, die Observationsarmee, Cig.
  20. opazováłnost, f. die Beobachtungsgabe, Cig.
  21. opazovȃnje, n. das Beobachten, nk.
  22. opečénje, n. die Brandwunde, Dalm.- M.
  23. opečína, f. die Brandwunde, Z., Vrt.
  24. opę̑čnica, f. die Ziegelhütte, M., C., LjZv.
  25. opę̑čnik, m. das Ziegelerz, Cig.
  26. opəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) mit dem Stoßhobel abhobeln, Cig., C.; — 2) o. se, (sich) anstoßen, Jarn.; — 3) o., einen Ausschlag bekommen: jezik od tobaka opahne, C., Glas.
  27. opekárnica, f. die Ziegelbrennerei, Cig., Jan., SlN.- C., nk.
  28. opeklína, f. eine angebrannte Stelle, Cig., Jan.; die Brandwunde, Slom.
  29. opekovína, f. coll. Ziegelscherben, C.
  30. opelíhniti, -ı̑hnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben: o. koga, Gor.- LjZv.
  31. opelíniti, -ı̑nim, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan., M., C.
  32. opẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, Cig., C.
  33. opẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. 1) umschäumen, mit Schaum bedecken, beschäumen, Cig.; — o. zrcala, Spiegel foliieren, V.-Cig.; — 2) abschäumen, abfäumen, Cig.
  34. opẹ̑njanje, n. das Umspannen, M.
  35. opẹ̑njati, -am, vb. impf. ad opeti, (-pnem); umspannen, Cig.; behängen, Cig.; umbinden, umschnallen, Cig., Jan., M.; — o. se k čemu, na kaj, eng anhaften, Cig., Jan.
  36. opẹnjȃvka, f. das Rankengewächs, Cig.
  37. opənjẹ́ti, -im, vb. pf. = opanjeti, C.
  38. ōperən, -rna, adj. Opern-, Cig.; operni pevec, Cig. (T.), nk.
  39. operína, f. das Abwaschwasser, das Spülicht, Guts., Cig., Jan.
  40. opermēnt, m. das Operment (Auripigment), Cig. (T.), DZ.
  41. opę̑rnica, f. 1) die Krücke, Jan., Danj.- Mik.; — 2) die Stemmleiste, Jan.; — 3) das Geländer, Jan.
  42. operutníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = operutiti, Cig.
  43. opę́sən, -sna, adj. eng anliegend: opesne hlače, C., Bes., Zora.
  44. opę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entrutschen, entschlüpfen, entwischen, Cig., Met., Dol.- Levst. (Rok.); — misslingen: rado se opesne, Z.; — zu mangeln anfangen, ausgehen, Z.; opesne se mi za kako reč, Dol.- Levst. (Rok.).
  45. opẹ̑stnica, f. = zapestnica, das Armband, C.
  46. opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič ( Let.).
  47. opẹ̑šanje, n. die Ermattung; der Verfall, der Bankerott, Cig.
  48. opetnájstiti, -nȃjstim, vb. pf. betrügen, über den Löffel barbieren, Cig., Polj., Št.
  49. 1. opę̑tnica, f. das Fersenleder, der Fersentheil des Schuhes, Cig., Jan., C., Gor.; z opetnicami je (na glavi stoječ) trkal ob gornji rob skalovja, LjZv.
  50. 2. opę̑tnica, f. na pol suha hruška, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  51. 1. opę̑tnik, m. das Fersenleder, der Fersentheil des Schuhes, M., C., Dol.
  52. 2. opę̑tnik, m. sir, ki še ni dobro dozorel, sir v srednjem času, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  53. opę̑tnja, f. = 1. opetnica, Jan.
  54. opẹ́vanje, n. das Besingen, Cig., nk.
  55. ǫ̑pičnik, m. das Affenmännchen, M.
  56. opijániti, -ȃnim, vb. pf. berauschen; o. se, sich berauschen.
  57. opiráłən, -łna, adj. opirȃłne vaje, Stemmübungen, Telov.
  58. opirȃłnik, m. die Klinke an der Sägemühle, V.-Cig.
  59. opı̑ranje, n. das Anstemmen, Mur.; — das Anlehnen, Cig.
  60. opı̑rnica, f. die Krücke, Mur.- Cig.
  61. opísən, -sna, adj. 1) beschreibend: opisna pesen, Cig. (T.); descriptiv: opı̑sna geometrija, die darstellende Geometrie, Cig. (T.); — 2) periphrastisch, Jan.
  62. opisováłən, -łna, adj. 1) beschreibend, Jan. (H.); — 2) umschreibend, Jan. (H.).
  63. opisovȃnje, n. 1) das Schildern, das Beschreiben, Cig., Jan.; — 2) die Umschreibung (eines Begriffes), Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. opítanje, n. das Verhör vor Gericht, ogr.- C.
  65. oplačína, f. = operina, Guts.
  66. 1. opláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = oplakniti, aus-, abspülen, Mur., Jan.
  67. 2. opláhniti, -plȃhnem, vb. pf. kleiner werden (von einer Geschwulst oder Aufgedunsenheit), Cig., C.
  68. oplahnováti, -ȗjem, vb. impf. = oplahovati, Mur.
  69. oplȃkanica, f. das Spülwasser, C.
  70. oplákniti, -plȃknem, vb. pf. ab-, ausspülen, Cig., Jan., M.; kupice o., Cig.; perilo o., die Wäsche flößen, Cig.
  71. oplakovȃnje, n. das Ab-, Ausspülen, Cig.
  72. oplameníti, -ím, vb. pf. beflammen, Cig., C.; entflammen, Cig.
  73. oplamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oplameniti; be-, entflammen, (-menovati) Cig.
  74. oplȃnkati, -am, vb. pf. mit Planken umgeben, beplanken.
  75. oplátən, -tna, adj. einseitig: oplatna ženska, katera le na eno stran doji otroka, Savinska dol.
  76. oplatníca, f. 1) = bosača, ein Rad ohne Schiene, C.; — 2) eine Art Wasserfahrzeug, Notr.
  77. oplatníčiti, -ı̑čim, vb. pf. in steife Decken binden: trdo oplatničeni svežnji, Fascikel unter steifen Deckeln, DZ.
  78. oplávən, -vna, adj. = ohlapen; oplavna je obleka, ki je toli obilna, da tako rekoč plava na človeku, Rihenberk- Erj. (Torb.), GBrda.
  79. oplávniti, -plȃvnem, vb. pf. ausspülen: posodo o., C.
  80. oplȃznica, f. die Reuthaue, Cig.
  81. oplázniti, -plȃznem, vb. pf. streifen, Jan.
  82. oplę̑čnik, m. = oplečnjak, C.
  83. oplę̑čnjak, m. das Halbhemd der Frauenzimmer, ogr.- C.
  84. oplemeníti, -ím, vb. pf. 1) befruchten (von Thieren): o. matico, Por.; kobilo o., Cig.; o. se, trächtig werden, Polj.; — 2) = oplemenititi, Cig., Jan.
  85. oplemenítiti, -ı̑tim, vb. pf. 1) in den Adelsstand erheben, Levst. (Zb. sp.); — 2) veredeln, Cig. (T.), C., nk.
  86. oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.- M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.
  87. oplẹník, m. iglica, ki gre skozi oplen, Cig.
  88. oplẹníti, -ím, vb. pf. ausplündern, Cig., Jan., M.; oni so oplenili vsa mesta, Dalm.; — rauben: oplenil je vse njih blago, Dalm.; — tudi: oplẹ́niti, Dict., nk.
  89. opléskniti, -plę̑sknem, vb. pf. anhacken, Z., C.
  90. oplẹ́snẹti, -nẹ̑jem, vb. pf. schimmelig werden, Cig., M.; oplesnel, umschimmelt, Cig.
  91. oplésnọ, n. der Rist des Fußes, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  92. oplẹ́tałnica, f. das Haar- oder Zopfband der Frauenzimmer, Polj.
  93. oplẹ̑tanəc, -nca, m. der Heckenwindling (calystegia sepium), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  94. oplẹ́tanje, n. das Umflechten; — Beflechtung; — das Frisieren; — das Umkränzen, das Schmücken, jvzhŠt.; — das Herumschlagen ( z. B. mit dem Schwanze).
  95. oplẹ́tavən, -vna, adj. = kar se opleta: domu je koračil z jako opletavno nogo (mit wankendem Fuß), Jurč.
  96. opletę́nəc, -nca, m. = slak, die Ackerwinde, C.
  97. opletę́nka, f. die Kranzeljungfer, Cig., Ip.- M.
  98. oplìn, -plína, m., Cig., Danj.- Valj. (Rad), Ip.; pogl. oplen.
  99. opljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. mit plätscherndem Wasserschwall umgeben, Cig.
  100. ǫ́pna, f. 1) das Häutchen, die Membrane, Cig., Erj. (Som.); možjanska o., die Hirnhaut, Erj. (Som.); — 2) die Tapete, V.-Cig., C.

   22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA