Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (22.401-22.500)
-
1. omẹ́tanje, n. das Fegen.
-
2. ometȃnje, n. die Berappung (einer Mauer), Cig.
-
ometarína, f. = ometnina, Jan. (H.).
-
ometávanje, n. das Anwerfen, das Bewerfen; das Berappen (der Mauer).
-
omę́tən, -tna, adj. omę̑tni dvor = kasacijski d., DZ.
-
ometíne, f. pl. = obšivi, die Aufschläge am Kleide, C.
-
omę̑tnik, m. der Rain, C.; — bes. ein schroffer Weingartenrain, Hal.- C.
-
ometnína, f. das Kaminfegegeld, Cig.
-
omę́tovina, f. zusammengefegtes Mehl ( z. B. in der Mühle), Gor.
-
omẹ́zniti, -mẹ̑znem, vb. pf. abstreifen: vrbovo skorjo o., kožo si o., C.; blato s črevljev o., vzhŠt.- C.; korenje o., = blato ali prst s korenja z roko odpraviti, Zora; — o. se, sich streifen, vzhŠt.- C.; tudi: ausgleiten, vzhŠt.- C.
-
omı̑čən, -čna, adj. Cultur-, Cv.
-
omijȃłnica, f. die Spülgelte, M.
-
omı̑jnica, f. die Spül- und Abwaschküche, Levst. (Pril.).
-
omikȃłnica, f. die Hechel, Mur., C.; — = greben za mikanje volne, C.
-
omikȃłnik, m. = greben za mikanje volne, C.
-
omı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
-
omı̑kanost, f. die Aufgeklärtheit, die Bildung, Cig., Jan., nk.
-
omikonǫ̑səc, -sca, m. der Culturträger, Jan.
-
omikováłən, -łna, adj. bildend, Cig.
-
omikovȃłnica, f. die Bildungsanstalt, DZ.
-
omı̑łnica, f. das Waschbecken, C.
-
omı̑łnik, m. der Ort, wo das Küchengeschirr gewaschen wird, Štrek.
-
omilováłən, -łna, adj. bemitleidend, Jan. (H.).
-
omilovȃnje, n. das Bedauern, das Bemitleiden, Jan., nk.
-
omínati, -mı̑nam, vb. impf. ad ometi; abreiben, abquetschen, C.
-
ōminej, interj. = jemnasta! Jurč.
-
omišljénje, n. die Anschaffung, Cig.
-
omivȃłnica, f. das Spülfass, Cig., C.
-
omívanje, n. das Abwaschen.
-
omízən, -zna, adj. um den Tisch befindlich: omı̑zna družba, die Tischgesellschaft, nk.
-
omı̑znik, m. einer von der Tischgesellschaft, omizniki, die Tischgenossen, Zv., LjZv.
-
ómlačən, -čna, adj. laulich, Jan., C.
-
omlačnẹ́ti, -ím, vb. pf. lau werden, Cig.
-
omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
-
omladẹ̑nje, n. die Verjüngung, Cig.
-
omladíłən, -łna, adj. verjüngend, Jan. (H.).
-
omladína, f. der Nachwuchs, die Jugend, Cig. (T.), nk.; — hs.
-
omládniti, -mlȃdnem, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Mur., C., Danj.- Mik.
-
omládnost, f. die Jugendlichkeit, Jan., Bes.
-
omládovən, -vna, adj. jugendlich: omladovne kože je, Svet. (Rok.).
-
omláhniti, -mlȃhnem, vb. pf. schlaff werden, erschlaffen, Jan., Cig. (T.).
-
omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
-
omlę́dnost, f. der fade Geschmack, Jan.
-
omǫ́čenəc, -nca, m. der Betäubte: s tekočino drgniti omočenca, DSv.; — prim. omotiti.
-
omółkniti, -mȏłknem, vb. pf. 1) = obmolkniti, verstummen, Jan.; — 2) einschlafen (von den Gliedern des Körpers): roke so mi omolknile, Dol.- Mik.
-
omọ̑stnica, f. ein Balken des Brückengeländers, Let.
-
omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
-
omǫ̑tičən, -čna, adj. 1) schwindelig, betäubt; omotični in omamljeni, Krelj; — 2) Schwindel erregend, betäubend: omotična vročina, Cig.; Gospod je omotičen duh mej nje izlil, Dalm.
-
omǫ̑tičnost, f. der Zustand des Schwindels, die Betäubung.
-
omǫ̑tnica, f. = omotica 2), betäubender Fischköder, C.
-
omožę́nka, f. ein verheiratetes Frauenzimmer, Mur.
-
ómračən, -čna, adj. etwas dämmerig, etwas dunkel, C.
-
omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
omrȃžnja, f. die Verfeindung, ogr.- C.
-
omrẹ́niti se, -im se, vb. pf. sich dünn bewölken, Jan., Z.
-
omŕkniti, -mȓknem, vb. pf. sich verdunkeln (von der Sonne oder dem Monde), Z.
-
omŕknjenje, n. die Verfinsterung (der Sonne, des Mondes), die Eklipse, Jan.
-
omŕsniti se, -mȓsnem se, vb. pf. die Faste brechen, Z., Mik.; — sich letzen, Ip.- Mik.
-
omrtvíčən, -čna, adj. gelähmt: omrtvično prase, SlGosp.
-
omrzlína, f. der Frost, Jan.
-
omȓznica, f. omrznice so drobne snežinke, ki o hudem mrazu po zraku letajo, Polj.; — prim. omraznica 1).
-
omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten ( fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.
-
omúšičnik, m. das Ziehpflaster, das Blasenpflaster, Mur.- Cig., Jan.
-
omúšičnjak, m. = omušičnik, C.
-
omútniti, -mȗtnem, vb. pf. = omutaveti, Cig.
-
omúzniti, -mȗznem, vb. pf. mit einem Zuge abstreifen, Guts., Cig., Jan., M., vzhŠt.- C.
-
1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
-
2. ọ̑n, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. = 1. oni, jener, nk., Kr.; (govori se nav. "un", na Gor. tudi "gun").
-
onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
-
onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
-
onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
-
onák, adj. von jener Beschaffenheit, derartig, Jan. (H.).
-
onak, adv. = onako, C.
-
onakajše, adv. ebenso, C.
-
onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
-
onákov, adj. von jener Beschaffenheit, C.
-
onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
-
onanı̑ja, f. die Selbstbefleckung, die Onanie, Cig.
-
onanīst, m. der Onanist.
-
onáv, adj. = onegov, C., Z.
-
onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
-
ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
-
ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
-
ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
-
ọ̑ndan, adv. = on dan, neulich, BlKr., jvzhŠt. (oni dan, Dict.).
-
1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
-
2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
-
ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
-
ȏndašnji, adj. damalig, nk.
-
ȏndẹj, adv. dort, Mik.
-
ȏndẹk, adv. = ondekaj, C.
-
ondẹ̑kaj, adv. dort, Cig., Krelj.
-
ondẹ̑kašnji, adj. = ondešnji, C.
-
ȏndẹšnji, adj. dortig, Cig., Jan., jvzhŠt.
-
ȏndi, adv. dort, an jener Stelle, daselbst.
-
ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
-
ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
-
ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
-
ondù, adv. = ondi, Jan., Trub., Dalm., Krelj, nk.
-
ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani