Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (22.301-22.400)
-
olarnína, f. = olnina, Cig.
-
oleāndər, -dra, m. der Oleander (nerium), Cig., Jan. i. dr.
-
oledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis erstarren, Let.
-
oledeníti, -ím, vb. pf. beeisen, umeisen, Cig.
-
oleīn, m. das Oleïn ( chem.), Cig. (T.).
-
ǫ́lejščnica, f. der Ölkrug (olješnica), Mur.- Cig.
-
ólẹn, adj. etwas träge, C.
-
olẹ̑pšanje, n. die Verschönerung.
-
olẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. holzig werden, C.
-
olẹ́ščnik, m. = leščnik, (olešnik) Dol.
-
olẹ́ščnjak, m. = leščnik, (olešnjak) Dol., Levst. (M.), Pohl. (Km.).
-
olı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
-
olı̑kanost, f. die Bildung, die Cultur (als Eigenschaft), Cig. (T.), nk.
-
olı̑vnik, m. der Olivengarten, Cig., C.
-
oljárnica, f. die Ölmühle, die Ölfabrik, Cig., C.
-
olję̑n, adj. ölig, Mur., Cig., Jan.; oljene drože, die Öldrüse, Mur.; Öl-: z oljenimi barvami, Navr. (Let.).
-
ǫ́ljən, -ljna, adj. Öl-: ǫ̑ljna kislina, Cig. (T.); oljni slaj, das Ölsüß, Cig. (T.); — ölig, Cig.
-
oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.
-
ǫ́ljenje, n. das Ölen, die Ölung, Cig.
-
olję́nka, f. 1) das Ölgefäß, C.; — 2) die Öllampe, Mur.- Cig.; (tudi: ǫ́ljenka, Mur.).
-
oljetvǫ́rən, -rna, adj. ölbildend, Cig. (T.).
-
ǫ́ljevən, -vna, adj. Öl-: oljevna slika, das Ölgemälde, Cig. (T.).
-
oljevína, f. das Oleïn ( chem.), Cig. (T.).
-
ǫ́ljičən, -čna, adj. Ölbaum-, Oliven-: oljična vejica, der Ölzweig, Jan., (oljčen) Štrek.; oljična nedelja, der Palmsonntag, Jan., Cv., (oljčna n.) Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
ǫ́ljičevina, f. 1) der Olivenbaum, das Olivenholz: vejice od oljičevine, Jsvkr.; — 2) der Olivenzweig, C.
-
ǫ́ljičin, adj., Notr.- Levst. (Zb. sp.), pogl. oljičen.
-
ǫ́ljikin, adj. = oljikov, oljičen, (oljkin) Mur., Cig., Jan.
-
ǫ́ljikovina, f. 1) das Ölbaumholz, (oljk-) V.-Cig.; — 2) der Olivenzweig: nosila sta v rokah oljikovine, Navr. (Let.).
-
ǫ́ljikovnica, f. oljikovnice, Ölbäume (oleaceae), (oljk-) Cig. (T.).
-
ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).
-
oljnatobárvən, -vna, adj. ölfarben, Jan.
-
ǫ̑ljnica, f. die Ölkammer, Cig.
-
ǫ̑ljnik, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. oljičje.
-
oljnják, m., C., pogl. oljičje.
-
ǫ̑łnica, f. das Bräuhaus, C.
-
ołnína, f. die Biersteuer, Cig., Jan.
-
olǫ̑bnica, f. die Hirnschalenhaut (pericranium), Cig. (T.).
-
ǫ̑lovən, -vna, adj. = olov, Guts.
-
ǫ̑lovina, f. = olove droži, der Pressgerm, Levst. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
-
olovnàt, -áta, adj. bleiern, Mur.
-
olǫ̑vnica, f. das Senkblei, Jan., ogr.- Valj. (Rad); — die Bleikugel, SlN.
-
1. olǫ̑vnik, m. der Bleistift, Cig., C.
-
2. ǫ̑lovnik, m. der Bierbräuer, Guts.
-
ǫ́łševina, f. = jelševina, das Erlenholz, Cig., Jan.
-
ołšína, f. der Erlenwald, Jan. (H.).
-
oltárən, -rna, adj. = oltarski, Cig.
-
olúpən, -pna, adj. schälbar, Jan. (H.).
-
oluskíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oluskati, Cig.
-
omȃčnica, f. der Brühnapf, die Sauciere, Cig.
-
omȃganje, n. das Verlieren der Kräfte; das Verschmachten, Mur.
-
omagovȃnje, n. das Verlieren der Kräfte, der Verfall; das Verschmachten, Cig.
-
omáhniti, -mȃhnem, vb. pf. wanken, das Gleichgewicht verlieren; o. in pasti; on je svet utrdil, da ne omahne, Trav.- Valj. (Rad); umkippen, Cig.; — ausschlagen (von der Wage), Jan.; ruda a. rob omahne, das Hangende richtet sich gäh auf (von einem Absatze im Fahrschachte), Cig.
-
omahovȃnje, n. das Wanken, das Schwanken.
-
omȃjčevina, f. die Schale, die abgeschälte Haut: krompir v omajčevinah = krompir cel kuhan, Polj.
-
omȃkanje, n. das Tunken.
-
omámən, -mna, adj. 1) betäubend: omȃmni plin, das Lustgas, Cig. (T.); narkotisch, Jan. (H.); — 2) taumelig, Jan. (H.).
-
omȃmičən, -čna, adj. ohnmächtig, Cig.
-
omámljenje, n. die Betäubung, Valj. (Rad).
-
omȃmnik, m. der Bestricker, Cig.
-
ǫ̑man, m. der Alant (inula), Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); veliki o. (inula helenium), Medv. (Rok.), Strp.
-
omandáti, -ȃm, vb. pf. = (zeleno trto) otrebiti, obrezati, Notr.; die überflüssigen Triebe entfernen, ausgeizen, Cig.; — prim. mandati.
-
omȃnjšati, -am, vb. pf. verkleinern, vermindern, Z., Dalm.- M.
-
ǫ̑manov, adj. Alant-, Cig.
-
ǫ̑manovəc, -vca, m. der Alantwein, Cig.
-
omȃrən, -rna, adj. Schrank-, Kasten-.
-
omástən, -stna, adj. etwas fett, C.
-
omášən, -šna, adj. 1) umfangreich, C.; omašna je črez pas, jvzhŠt.; — weit, bauschig, Cig., C.; — 2) omašno je, kar rado omahuje, C., Lašče- Levst. (M.).
-
omȃternica, f. ein Weib, das schon einmal o. mehreremale geboren hat, Vod. (Bab.); — die Wöchnerin, Mur.
-
omę́cevanje, n. das Zaudern, die Unschlüssigkeit, Cig.
-
omę́čən, -čna, adj. erweichbar, Jan. (H.).
-
omečíłən, -łna, adj. erweichend, Jan. (H.).
-
omədlẹ́vanje, n. 1) das Ohnmächtigwerden; — 2) das heftige, schmachtende Verlangen.
-
omədlẹ̑vičən, -čna, adj. 1) ohnmächtig, Cig., Jan.; — 2) leicht in Ohnmacht fallend, Z.
-
omədlẹ̑vičnost, f. die Ohnmächtigkeit, Cig.
-
omehčȃnje, n. die Erweichung: o. možganov, Cig.
-
oméjən, -jna, adj. = obmejen, Grenz-, Jan. (H.).
-
omejénje, n. die Umgrenzung, Cig.; — die Einschränkung, Jan., nk.
-
omejénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.; — die Endlichkeit, Cig. (T.); — die Beschränktheit, C.; duševna o., nk.
-
omejníčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Grenzsteinen versehen, Cig., C.
-
omę̑jnik, m. = omejek, der Ackerrain, C.
-
1. omę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. weich werden, Z.; srce mu je omeknilo, ogr.- C.
-
2. oməkníti, -máknem, (-mę́knem), vb. pf. 1) abhecheln: predivo o., Mur., C.; — 2) etwas obenhin thun, Guts.- Cig.; — 3) o. se, ausgleiten, Mur.; entschlüpfen, Volk.- M.
-
omẹ̀n, -mẹ́na, m. die Erwähnung, Cig. (T.), C.
-
omẹ̑na, f. = omen, C.
-
oməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben, C.; klasje o., Z.; proso o., die Hirse austreten, jvzhŠt.
-
omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
-
omẹ̑nək, -nka, m. die Erwähnung, Jan., Cig. (T.), C., DZ.; das Citat, Jan.
-
omẹnı̑təv, -tve, f. die Erwähnung, nk.
-
omẹ́niti, -im, vb. pf. erwähnen, eine Bemerkung machen, Cig., Jan., nk.; anführen, citieren, Jan.
-
omẹníti se, -ím se, vb. pf. 1) einen schlechten Tausch machen, Mur.; — 2) sich irren, C.
-
omẹ̑nja, f. der Misstausch, Cig.
-
omẹ́njati, -am, vb. impf. ad omeniti; Erwähnungen machen, erwähnen, Cig., nk.; citieren, Jan.
-
omẹ́njati se, -am se, vb. pf. einen schlechten Tausch machen, Met.
-
omẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = omenjati, erwähnen, Jan., nk.
-
omẹnjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad omenjati se; schlecht tauschen, Z.
-
omę́rən, -rna, adj. verhältnismäßig, C.
-
omesenẹ́ti, -ím, vb. pf. fleischartig werden, C.
-
1. omẹ́tałnica, f. der Ofenwisch, Notr.
-
2. ometȃłnica, f. = ometačka, Jan.
-
3. omę́tałnica, f. der Butterrührkübel, C.
21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani