Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (22.201-22.300)

  1. okoščenẹ́vati, -am, vb. impf. ad okoščeneti, Let.
  2. okovȃnje, n. die Handlung des Beschlagens; die Fesselung (mit eisernen Fesseln), Jan.
  3. okovárən, -rna, adj. sorgsam, C.; behutsam: okovarno kaj delati, C.
  4. okovȃrnik, m. der Beschützer, C.
  5. okovárnost, f. die Sicherheit, C., Gol.
  6. okovávanje, n. das Beschlagen; — das Fesseln (mit eisernen Fesseln).
  7. okọ̑vina, f. 1) železo, na katerem se kosa kleplje, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) pl. okovine, die Schmiedeabfälle, der Eisenschlag, Jan., C.
  8. okǫ̑vnik, m. 1) der Schienennagel, Cig.; — 2) der Mörser, Jan., C.
  9. okráčenje, n. die Verkürzung, V.-Cig.
  10. okrȃdenəc, -nca, m. der Bestohlene, Cig., nk.
  11. okradník, m. der einen bestiehlt, der Dieb, Cig.
  12. okrádniti, -nem, vb. pf. = okrasti, ogr.- Valj. (Rad).
  13. okrájən, -jna, adj. 1) Bezirks-; okrȃjni glavar; — 2) = obkrajen, Cig.; okrajna vožnja, die Cabotage, Cig.
  14. okrájevina, f. das Gebräme, Jan.; o. rane, die Lefze der Wunde, Cig.
  15. okrájina, f. 1) der Ackerrain, Svet. (Rok.); — 2) der Grenzbezirk, Jan.; die Mark, Nov.; — 3) der District, Mur., Cig.; — die Umgegend, Vod. (Izb. sp.); — tudi: okrajína.
  16. okrajinjàn, -ána, m. prebivavec kake okrajine, der Märker, Cig.
  17. okrajna, f., Cig., Jan., pogl. okrajina.
  18. okrȃjnik, m. 1) = okrajek, der Rand, Mur., Bas.; — das Gebräme, Mur.; — das Gesims, C.; — 2) die Thürpfoste, C.
  19. okrajnocẹ́stən, -stna, adj. okrajnocẹ̑stni zaklad, der Bezirksstraßenfond, Levst. (Pril.).
  20. okrajnosǫ́dən, -dna, adj. Bezirksgerichts-: okrajnosǫ̑dni okoliš, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
  21. okrajševȃnje, n. das Kürzen, das Abkürzen; o. ulomkov, Cel. (Ar.).
  22. okrẹglína, f. der Frost, C.
  23. okrẹ́gniti, -nem, vb. pf. erstarren: o. od mraza, C.; — prim. češ. křehnouti, starr werden.
  24. okremeníti, -ím, vb. pf. zum Kiesel machen, Cig.; o. se, verkieseln, Cig. (T.); — o. se, sich abhärten: utrditi in okremeniti se, LjZv.
  25. 1. okréniti, -krę́nem, vb. pf. umwenden: o. voz, Cig., BlKr.; o. na desno, levo, rechts, links einlenken, Cig.; o. na stransko pot, LjZv.; — o. se, sich umwenden, sich umdrehen, Cig., M., DZ.; — okrenilo se je na bolje, es hat sich zum Bessern gewendet, Cig., SlN.
  26. 2. okrẹ́niti, -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. ( nam. okrepel).
  27. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
  28. okrẹpčȃnje, n. die Stärkung, die Labung.
  29. okrẹpčávanje, n. = okrepčevanje, Cig.
  30. okrẹpčeváłən, -łna, adj. erquickend, Cig., nk.
  31. okrẹpčevȃnje, n. das Stärken, das Erquicken.
  32. okrẹ́pən, -pna, adj. = okrepčevalen, Cig.
  33. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  34. okrẹpljénje, n. die Stärkung, kajk.- Valj. (Rad).
  35. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
  36. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
  37. okresíne, f. pl. abgehauene Steinstückchen, Äste u. dgl., Cig., C.
  38. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
  39. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
  40. okrę́tnost, f. die Flinkheit, die Gewandtheit, Cig., Jan., C.; die Routine, Cig. (T.).
  41. okrẹ́vanje, n. die Wiedergenesung, die Reconvalescenz, Cig., Jan., C.
  42. okŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. anbrechen.
  43. okrı̑nkati, -am, vb. pf. maskieren, ZgD.
  44. okrívən, -vna, adj. Beschuldigungs-: okrı̑vna priča, der Belastungszeuge, Cig.
  45. okrivlję́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., Jan., DZ.; (okrívljenec) Levst. (Nauk).
  46. okrivljeník, m. = okrivljenec, DZ.
  47. okrivljénje, n. die Beschuldigung, Jan., SlN.
  48. okrivlję́nka, f. die Beschuldigte, Cig.
  49. okrivník, m. der Beschuldiger, der Inculpant, Cig.
  50. okrı̑vnja, f. die Beschuldigung, Jan. (H.).
  51. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
  52. okȓnəc, -nca, m. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.
  53. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
  54. okrnják, m. der Stumpf, Šol.
  55. okŕnjati, -am, vb. pf. verstümmeln, C.
  56. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
  57. okrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrnjiti; verstümmeln, Cig., Jan.
  58. okŕnjiti, -im, vb. pf. verstümmeln, Cig., Jan.; — hs.
  59. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
  60. okrogljénje, n. das Runden, Cig.
  61. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
  62. okrǫ̑nati, -am, vb. pf. bekrönen, Cig.
  63. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
  64. okrǫ̑tnik, m. der Tyrann, C.
  65. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
  66. okrǫ́ženje, n. die Abrundung, die Arrondierung, Nov.
  67. okrožína, f. der Umkreis, C.
  68. okrǫ̑žnica, f. das Rundschreiben, das Circulare, die Currende, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
  69. okrǫ̑žničən, -čna, adj. Circular-: okrožnični ukaz, Let.
  70. okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.- Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
  71. okrǫ́žnost, f. = okroglost, Vod. (Izb. sp.).
  72. okŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. = okrẹ́pniti, okrẹ́niti, C.
  73. okrúšən, -šna, adj. fragmentar ( min.), Cig. (T.).
  74. okrútən, -tna, adj. grausam, Jan., nk.; — pogl. okroten.
  75. okrútnost, f. die Grausamkeit, Jan.
  76. oksālən, -lna, adj. Oxal-: oksalna kislina, die Oxalsäure ( chem.), Cig. (T.).
  77. oktaēdrn, -drna, adj. oktaedrisch, Cig. (T.).
  78. oktānt, m. der Achterkreis, der Octant, Cig. (T.).
  79. oktogōn, m. osmeroogelnik, das Oktogon, Cig. (T.).
  80. okujína, f. nav. pl. okujine, die Abfälle beim Schmieden, der Schmiedesinter, der Hammerschlag, Cig., Jan., C., DZ.
  81. okȗn, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Jarn., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  82. okȗnovəc, -vca, m. okunovci, Barsche (percoidei), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  83. okúsən, -sna, adj. 1) Geschmacks-: okȗsne bradavičice, die Geschmackswärzchen, Cig. (T.); — 2) schmackhaft, geschmackvoll, Jan., nk.; okusna jed, okusno izdelati kaj, nk.
  84. okúsnost, f. die Schmackhaftigkeit, Z., nk.; das Geschmackvolle an einer Sache, der Geschmack (als Eigenschaft), nk.
  85. okúšanje, n. das Verkosten, Cig.
  86. okȗšnja, f. die Verkostung, Z.
  87. okúženəc, -nca, m. der Angesteckte, Cig.
  88. okúženje, n. die Ansteckung, die Pestvergiftung, Cig., C.
  89. okúženka, f. die Angesteckte, Cig.
  90. okuževȃnje, n. das Verpesten, das Anstecken.
  91. okužnína, f. = okužilo, Jan. (H.).
  92. okvárjenəc, -nca, m. der Beschädigte, DZ., Levst. (Pril.), Nov.
  93. okvárjenik, m. = okvarjenec, DZ.
  94. okvárjenje, n. die Beschädigung, C.
  95. okvárjenka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  96. okvarník, m. der Beschädiger, Levst. (Pril.).
  97. olájnati, -am, vb. pf. mit Koth beschmutzen, Svet. (Rok.); — prim. lajno.
  98. olȃjšanje, n. die Erleichterung.
  99. olajševáłən, -łna, adj. erleichternd, Erleichterungs-, nk.
  100. olárnica, f. das Bierbräuhaus, Cig., Jan., C.

   21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA