Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (21.901-22.000)


  1. ognı̑łək, -łka, m. der Faulfleck, Cig.
  2. ognı̑t, adj. = ognil, angefault, C.
  3. ogníti, -gníjem, vb. pf. anfaulen, Jan., C.; ognil, faulfleckig, Cig., Jan.
  4. ogníti, ǫ́gnem, vb. pf. 1) biegen, beugen, Cig. (T.), Ščav.- C.; — 2) o. se, aus dem Wege gehen, ausweichen; o. se koga (česa) in: o. se komu (čemu); ne ogni se mojega šatora! Ravn.- Mik.; David se sulici ogne, Ravn.- Mik.; pijanca (pijancu) se ogni s senenim vozom, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se česa, vermeiden, Cig.; ogni se hudobe, Schönl.; tudi: ógniti se, ǫ́gnem se.
  5. ognjár, -rja, m. der Feuerkünstler, Cig.; — der Feuerwerker (bei der Artillerie), Cig., Jan.; — računski o., der Rechnungsfeuerwerker, DZ.
  6. ognjȃrstvọ, n. die Feuerkunst, die Feuerwerkerei, Cig., Jan.
  7. ógnjast, adj. feuerfarben, Cig.
  8. ognjȃva, f. die Feuermasse, Cig.
  9. ognjebljuváłen, -łna, adj. = ognjebljuven, Jan.
  10. ognjebljuvȃłnik, m. der Vulcan, Jan.
  11. ognjebljȗvəc, -vca, m. der Feuerspeier, Cig.
  12. ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.- C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
  13. ognjebljȗvnik, m. feuerspeiender Berg, Nov.- C.
  14. ognjebràn, -brána, m. der Feuerschirm, Cig., Jan.
  15. ógnjəc, -gnjəca, (-gənjca), m. 1) das St.-Antonifeuer (eine Schweinskrankheit), Hal.- C.; ( prim. pereči ogenj); — 2) = ognjič 3), C.
  16. ognječȃstje, n. der Feuerdienst, die Feueranbetung, Cig. (T.).
  17. ognjedẹ̑łəc, -łca, m. = ognjar, Cig., Jan.
  18. ognjedẹ̑łski, adj. Feuerwerks-: ognjedelski predmeti, DZ.
  19. ognjedẹ̑łstvọ, n. umetno o., die Feuerwerkerei, Cig.
  20. ognjegȃsəc, -sca, m. der Feuerwehrsmann, nk.
  21. ognjegrìv, -gríva, adj. feuermähnig: konji ognjegrivi, Levst. (Zb. sp.).
  22. ognjekàz, -káza, m. der Feueranzeiger, Cig.
  23. ognjekȃzəc, -zca, m. = ognjekaz, Cig.
  24. ognjemèr, -mę́ra, m. der Feuermesser, das Pyrometer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. ognjemę̑rstvọ, n. die Feuermessung, die Pyrometrie, Cig.
  26. ognjemę́tən, -tna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan.; ognjemetne gore, Cv.
  27. ognjemę̑tnica, f. = ognjemetna gora, Nov.
  28. ognjemǫ̑ləc, -lca, m. der Feueranbeter, Cig., Jan.
  29. ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
  30. ognję́nəc, -nca, m. 1) der Karfunkel, Jan.; — 2) der Haarstrang (peucedanum oreoselinum), Rihenberk- Erj. (Torb.); — = goreča ljubezen (rastlina), C.
  31. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
  32. ognję̑ničən, -čna, adj. fieberglühend, Cig.
  33. ognję̑nik, m. 1) der Feuerstein, M.; — 2) ein feuerspeiender Berg, Cig. (T.), C.
  34. ognjenína, f. = ognjevina, Cig.
  35. ognję̑niški, adj. vulcanisch, Jes.
  36. ognję̑nost, f. die Feurigkeit, Mur., Cig., Jan.
  37. ognję̑nščak, m. der Typhus, vzhŠt.- C., SlN.
  38. ognjepàž, -páža, m. die Feuermauer, Jan., Nov.- C.
  39. ognjeslǫ̑vje, n. die Feuerlehre, die Pyrologie, Cig.
  40. ognjestrǫ̑jəc, -jca, m. = ognjar, der Feuerwerker, Bes.; (po češ.).
  41. ógnjev, adj. Feuer-, des Feuers, Mur.; "ognjeva gorkota", pravi kmet, Levst. ( Glas.).
  42. ognjevína, f. der Feuerstoff, C.
  43. ognjevı̑t, adj. feurig: o. potok, ein Feuerbach, Cig.; — pren. feurig, eifrig, nk.
  44. ognjevı̑tost, f. die Feurigkeit, nk.
  45. ọ̑gnjica, f. 1) hitziges Fieber, Notr.- Z.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis sp.), Povir (Kras)- Erj. (Torb.); tudi: der Ackersenf (sinapis arvensis), Štrek.
  46. ognjìč, -íča, m. 1) dem. ogenj, ein kleines Feuer, M.; — 2) = pereči ogenj, das Antoniusfeuer (eine Krankheit der Schweine), C.; — 3) die Ringelblume (calendula arvensis), SlGor.- Erj. (Torb.).
  47. ognjíčast, adj. mit dem Antoniusfeuer behaftet: ognjičasta svinja, C.
  48. ognjík, m. der Feuerstein, Mur., Cig.
  49. ognjílọ, n. 1) das Feuerzeug, der Feuerstahl, Meg., Habd., Dict., Cig., C.; — 2) die stählerne Spitze, mit welcher der Mäher die Sense abzieht, bevor er sie schleift, der Sensenstahl, Cig., M., Dol., Erj. (Torb.).
  50. ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt ( phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.- Erj. (Torb.).
  51. ognjíščəce, n. dem. ognjišče, das Herdchen, Cv.
  52. ognjíščən, -ščna, adj. Herd-; ognjı̑ščna jamica, die Herdgrube.
  53. ognjı̑ščnica, f. das Glas, das sich auf dem Herde der Glashütte ansammelt, das Herdglas, Cig., DZ.
  54. ognjìv, -íva, adj. feurig ( fig.), Jan., Vrt.
  55. ognjı̑vka, f. das Zündhölzchen, C.
  56. ognjı̑vọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.
  57. ognọ̑jək, -jka, m. die Eiterstelle, Jan.
  58. ognójən, -jna, adj. eiternd, schwärend, Cig.
  59. ognojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ognojiti.
  60. ognojíti, -ím, vb. pf. eitern machen, Cig.; o. se, in Eiterung übergehen, schwären, Cig., Jan.
  61. ognojník, m. = ognojek, Cig.
  62. ognȗsək, -ska, m. 1) die Verunreinigung, M.; — 2) das Excrement, Vrtov. (Km. k.); nav. pl. ognuski, die Abfälle (von Thieren), die Excremente, Nov.- C.; — čebelni ognuski, was in den Bienenstöcken zu Boden fällt, das Griesig, Cig.
  63. ognúsən, -sna, adj. = gnusen, ekelhaft, unrein, SlGradec- C.; o. človek, Jap.- C.
  64. ognúsiti, -im, vb. pf. ekelhaft machen, besudeln, verunreinigen, beflecken, Mur., Cig., Jan.; s pregrehami ognušena telesa, Burg.
  65. ognúsnost, f. die Ekelhaftigkeit, Cig.
  66. ognúšati, -am, vb. impf. ad ognusiti, Mur.; svoj stan o., seinen Stand beflecken, Burg.
  67. ogodrnjáti, -ȃm, vb. pf. o. kaj, etwas (brummend) tadeln, C.
  68. ogolę̑nčati se, -am se, vb. pf. = ogoleti; grozdiči se ogolenčajo, kadar jim cvetje odpade, Poh.
  69. ogółtən, -tna, adj. = lakoten, gierig, habgierig, Fr.- C.
  70. ogolúniti, -ȗnim, vb. pf. mit Alaun versehen oder zubereiten, Cig.
  71. ogolúzniti, -ȗznem, vb. pf. abrinden: palico o. (= obeliti), Dol.; — o. koga, jemanden ausziehen ( fig.), ausmausen, Mur., jvzhŠt.
  72. ogòn, -gǫ́na, m. das Ackerbeet, Mur., Cig., Jan., Polj., jvzhŠt.; ógon, -gǫ́na, vzhŠt.
  73. ogǫ̑nčək, -čka, m. dem. ogonek; ein kleines Ackerbeet, jvzhŠt.
  74. ogǫ̑nək, -nka, m. dem. ogon; ein kleines Ackerbeet, Mur., Cig.
  75. ogonjȃj, m. die Ackerlänge, C.
  76. ogonobíti, -ím, vb. pf. beschädigen, Slom.- C.
  77. ogǫ̑noma, adv. ackerbeetweise, Cig.
  78. ogorẹlína, f. die Bräunung von der Sonne, Fr.- C.
  79. ogórən, -rna, adj. bitter: ogorna moka, vzhŠt.- C.
  80. ogǫ̑rnik, m. ein magerer Ochs, Cig., M.
  81. ogórniti, -gǫ̑rnem, vb. pf. 1) bitter, säuerlich, dumpfig werden (o moki), Fr.- C.; — 2) vermodern (o gnoju), Fr.- C.
  82. ogornják, m. der Aalteich, Cig.
  83. ogovȃrjanje, n. 1) das Anreden, M.; — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, die Ehrabschneidung, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  84. ograbljína, f., Z., nav. pl. ograbljine = kar se ograbi, das Abgerechte: z. B. das von einem Heuwagen abgerechte Heu, Fr.- C.
  85. ográdən, -dna, adj. Garten-, Mur., ogr.- C.
  86. ogrȃdnica, f. majhen, ograjen pašnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
  87. ogradník, m. der Gärtner, Mur.
  88. ográjanje, n. das Einfrieden, das Umzäunen.
  89. ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
  90. ograjeníca, f. eine umfriedete Aue, Blc.-C.
  91. ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  92. ogrẹ́banje, n. das Häufeln; — das Scharren; — das Zaudern; — prim. ogrebati.
  93. ogrebę̑nati, -am, vb. pf. auskrämpeln, Cig., Jan.
  94. ogrebę̑nčati, -am, vb. pf. = omikati: ( fig.) o. z lepimi nauki, Jsvkr.
  95. ogrebíne, f. pl. das Abscharricht, Cig.
  96. ogrę̑bnik, m. koš za ogrebanje čebel, C.
  97. ogrébniti, -grę́bnem, vb. pf. = ogreniti, -nem, Mur.
  98. ogrę́bovnik, m. der vom Dache abgescharrte Schnee, Jan.
  99. ogrę́dən, -dna, adj. "ves ogreden dan sem delal", t. j. ves dan, kolikor ga je, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  100. ogrenčíti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Mur., Cig.

   21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA