Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (21.801-21.900)
-
odzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aufhören zu klingen; — 2) wiederklingen, Cig.
-
odzvòn, -zvǫ́na, m. der Nachklang, Mur.- Cig.
-
odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.
-
odzvoníti, -ím, vb. pf. 1) durch Läuten erwidern; — 2) aufhören zu läuten; abläuten; ali je že odzvonil k maši?
-
odzvúna, adv. = odzunaj, C.
-
odzvúnah, adv. = odzunaj, M.
-
odzvúnaj, adv. = odzunaj, Mur., C.
-
odžaljénje, n. der Trost, Guts. (Res.), Škrinj.
-
odžalníca, f. = tolažnica, die Trösterin, Mur., Vrtov. (Sh. g.); (odžałníca?).
-
odžalník, m. = tolažnik, der Tröster, Mur., C., Schönl., Kast., Bas., Škrb., Jap. (odžałník?).
-
odžǫ́kniti, -žǫ̑knem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.
-
odžvènk, -žvę́nka, m. der Wiederklang, der Nachklang, Cig.
-
oedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinzeln, (ojediniti) h. t.- Cig. (T.).
-
oficiālən, -lna, adj. uraden, officiell, Cig. (T.).
-
oficiēlən, -lna, adj. officiell, nk.
-
oficiōzən, -zna, adj. posredno uraden, officiös, Cig. (T.), nk.
-
oflíkniti, -flı̑knem, vb. pf. o. koga, jemandem einen Hieb mit einem langen, dünnen Gegenstande versetzen, Z., jvzhŠt.
-
ofráčən, -čna, adj. naseweise, Polj.
-
ogábən, -bna, adj. ekelhaft, Jan., C.; ogabna pijača, LjZv.; — prim. ogaven.
-
ogádən, -dna, adj. ekelhaft, SlGradec- C.
-
ogȃłnik, m. = ogelnik, der Eckstein, Cig.
-
ogası̑łnik, m. der Lichtlöscher, Dalm.- Valj. (Rad).
-
ogátən, -tna, adj. herb, Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
-
ogávən, -vna, adj. herb, Mur.- Cig., Jan., Mik.; — ekelhaft ( n. pr. o premastnih jedeh), C.; scheußlich, Mur.- Cig., Jan.; gizdav človek je sam na sebi ogaven, Št.
-
ogȃvnat, adj. herblich, Mur., Cig.
-
ogávnost, f. die Herbheit, Mur.- Cig., Jan.; — die Scheußlichkeit, Cig., Jan.
-
ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.- C.; — prim. ogaven.
-
1. ǫ̑gəłn, adj. = vogeln, Eck-, Cig., Jan.; ogelni lemez, der Ecksparren, Jan.
-
2. ǫ̑gəłn, adj. Kohlen-, Cig., Jan.
-
ǫ̑gəłnat, adj. kohlenreich, Cig.
-
1. ǫ̑gəłnica, f. das Winkelmaß, das Winkeleisen, die Schmiege, Cig., Jan., C.
-
2. ǫ̑gəłnica, f. die Kohlenbrennstätte, der Kohlenmeiler, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), Zv., Notr., Goriš.
-
ǫ̑gəłnik, m. = vogelnik; 1) der Eckstein, Jan., Dalm.; — 2) der Winkelhaken, das Winkelmaß, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
-
ogəłnják, m. das Kohlenhaus, das Kohlenmagazin, Cig., Jan., Nov., LjZv.
-
ogəłnokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Cig., Jan.
-
ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras- Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.- C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.- C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
-
ógənjčək, -čka, m. dem. ognjec; das Feuerchen.
-
ogənjščák, m. der Typhus, das Nervenfieber, vzhŠt.- C.
-
ogíbanje, n. das Ausweichen, die Vermeidung, das Meiden.
-
ogíbən, -bna, adj. 1) ausweichend, evasiv: o. odgovor, Cig. (T.); — 2) vermeidbar, Cig.
-
ogládniti, -glȃdnem, vb. pf. hungrig werden, Z., Vrt.
-
oglajeníca, f. soviel Flachs, als man auf einmal durch die Hechel zieht, V.-Cig.
-
oglarína, f. der Köhlerlohn, Cig., Jan.
-
1. oglárjenje, n. das schmarotzerische Herumstehen bei Hochzeiten, Cig.
-
2. oglárjenje, n. das Betreiben der Kohlenbrennerei.
-
oglárnica, f. 1) die Kohlenbrennerei, die Köhlerhütte, Jan.; — 2) = ogelnjak, Cig.
-
oglası̑łnica, f. der Meldzettel, Jan.
-
oglasník, m. 1) der Melder, Cig., Jan.; — 2) der Verkünder, Jan. (H.); — 3) das Ankündigungsblatt, das Anzeigeblatt, Cig., Jan., DZ.
-
oglášanje, n. das Anmelden, das Ankündigen; — die Anmeldung(en).
-
oglašénje, n. die Anmeldung, die Ansage, Cig.
-
oglaševáłən, -łna, adj. Meldungs-, Jan. (H.).
-
oglaševȃnje, n. = oglašanje, Jan. (H.).
-
oglavína, f. = glavina, das Kopfstück der Haut, Z.
-
oglȃvnica, f. 1) die Haube, V.-Cig.; — die Kapuze, Jan.; oglavnice za sokole, Jurč.; — 2) der Hutkopf, Jarn., Mur., Cig., C.; — 3) das Schultertuch, das Humerale (bei der Messkleidung), Cig., Jan., Notr.- Burg. (Rok.).
-
oglȃvnik, m. 1) die Halfter, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ., Dalm.; — 2) die Kappe, der Kappenring, Cig.
-
ogledarína, f. die Beschaugebür, Levst. (Nauk).
-
ogledávanje, n. 1) das Besichtigen; — 2) das Umsehen, Mur.
-
oglę́dən, -dna, adj. 1) Besichtigungs-, Cig.; oglę̑dni list, der Beschauzettel, Cig., Jan.; ogledni zapisnik, das Beschauprotokoll, Levst. (Nauk); — 2) periskopisch, Cig. (T.); — 3) schaubar, Cig.
-
ogledníca, f. 1) die Aufseherin, Jan.; — 2) oglę̑dnica: mrliška o., der schriftliche Leichenbeschaubefund, DZ.
-
ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.- Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).
-
oglednína, f. die Beschaugebür, C., DZ.
-
ogledováłən, -łna, adj. beschaulich: ogledovalno življenje, Cv.
-
ogledovȃłnica, f. die Warte, Jan.
-
ogledovȃnje, n. 1) das Besichtigen, die Inspicierung, Cig., Jan.; o. mrliča (mrličev), die Todtenbeschau, Cig.; — die Beobachtung, die Betrachtung, Cig. (T.); die geistige Beschauung, Cig., Cv.; — das Spähen, die Kundschaftung, Cig.; — 2) die Bespiegelung; — 3) das Umsehen.
-
ogledúhinja, f. ein weiblicher Spion, Zora.
-
ogleduhovȃnje, n. das Ausspähen, das Spionieren, Cig., Nov.- C., DZ.
-
ogledȗn, m. = ogleduh, Cig., Šol.
-
oglę̑n, m. ein Stück Kohle, Cig. (T.), C., Mik., Navr. (Let.), vzhŠt.; — tudi: ǫ́glen, kajk.- Valj. (Rad).
-
oglę̑n, adj. Kohlen-: ogleni prah, der Kohlenstaub, Z.; oglena tvorba, die Kohlenformation, Cig. (T.).
-
oglę̑nčat, adj. kohlenstoffhaltig, Cig. (T.).
-
oglę̑nčək, * -čka, m. dem. oglen(ec); ein Stückchen Kohle, Št.
-
oglę̑nčev, * adj. zum Kohlenstoff gehörig: o. žveplec, der Schwefelkohlenstoff, DZ.; o. vodenec, der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.).
-
oglenčevokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Cig. (T.).
-
oglę̑nəc, * -nca, m. der Kohlenstoff, Cig. (T.).
-
oglenẹ̑nje, n. der Verkohlungsprocess, Cig. (T.).
-
oglenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Kohle werden, verkohlen, Cig., Jan.; pod kamenenimi plastmi pokopano rastje je polagoma oglenelo, Erj. (Min.).
-
ogleníca, f. 1) der Kohlenmeiler, Z., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) = premogovnik, die Kohlengrube, Jan., Nov.; — 3) die Wärmepfanne, Cig.
-
oglę̑nič, m. dem. oglen; ein Stückchen Kohle, Z.
-
oglenı̑təv, -tve, f. die Verkohlung, Erj. (Min.).
-
1. ogleníti, -ím, vb. impf. in Kohle verwandeln, Cig.
-
2. oglẹ́niti, -im, vb. pf. mit Schlamm bedecken, Cig., SlGradec- C.; oglenjena paša, Vrtov. (Km. k.).
-
oglę̑nje, n. coll. Kohlen, SlGor.- C.
-
oglę̑nka, * f. die Glühpfanne, das Feuerbecken, Mur., Cig., Jan.
-
oglenokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Cig. (T.).
-
oglẹ́vən, -vna, adj. latschig: oglevno je vse, kar je v ustih neprijetno, vlečno, plehko, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. gleviti.
-
oglína, f. der Coaks, Jan. (H.).
-
oglı̑nək, -nka, m. der Rist, Bes.; črevlje si prerezati na oglinkih, Andr.; črevlji so me ožulili po členkih in oglinku, Glas.
-
oglíniti, -im, vb. pf. mit Lehm überziehen, V.-Cig.
-
ogljíčən, -čna, adj. ogljı̑čni vodík, der Kohlenwasserstoff, h. t.- Cig. (T.).
-
oglomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.); oglomę̑rni križ, das Winkelkreuz, Cig. (T.).
-
oglȏvna, f. goreče poleno, Volče- Erj. (Torb.); — prim. glovnja.
-
ǫ̑glovnica, f. das Kohlenbehältnis, die Kohlengrube, Jan., Burg. (Rok.).
-
oglovodę́nəc, -nca, m. = ogljikovodik, Jan. (H.).
-
oglúhniti, -glȗhnem, vb. pf. taub werden, Mur., Jan., ogr.- C.
-
oglúšən, -šna, adj. harthörig, Jan.
-
oglušíłən, -łna, adj. betäubend, nk.
-
ognáditi, -im, vb. pf., vzhŠt., C.; pogl. obnaditi.
-
ognésti, -gnétem, vb. pf. 1) abkneten, Z.; — 2) o. se, gequetscht werden, eine Quetschwunde bekommen, Rib.- M., C.
-
ognèt, -gnéta, m. die Quetschung, Rib., Mik.; eine vom Druck herrührende Schwiele oder Wunde, Polj.
-
ognȇtək, -tka, m. = ognet, C.; der Leichdorn, Fr.- C.
21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani