Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (21.701-21.800)

  1. odtẹ̑nək, -nka, m. die Nuance, C., Let.; — rus.
  2. odterína, f. das Weggebrochene, C.; — prim. odtreti.
  3. odtę́vsniti, -tę̑vsnem, vb. pf. = nerodno odrezati: kos kruha o. od hleba, Gor.
  4. odtę́zanje, n. = odtegovanje, DZ.
  5. odtę̑znica, f. der Abzieher (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  6. odtı̑ranje, n. die Wegtreibung, Jan. (H.).
  7. odtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) durch einen Druck absondern, wegdrücken, verdrängen, Mur., Cig., Jan.; priprte duri o., Zv.; — 2) einen Abdruck machen (abklatschen), Cig.
  8. odtlíčən, -čna, adj. = odtalen, Vrtov. (Vin.).
  9. odtǫ́čən, -čna, adj. Abzugs-, Ableitungs-, Cig., C.; odtǫ̑čnọ rovišče, der Abzugsgraben, Levst. (Cest.); odtočni žlebovi, Levst. (Nauk).
  10. odtočíłən, -łna, adj. Pissoir-: odtočı̑łna skalba, die Pissoirmuschel, Levst. (Pril.).
  11. odtočı̑łnica, f. der Pissoirraum, Levst. (Pril.).
  12. odtǫ̑čnica, f. das Abflussrohr, DZ.; die Cloake, C.
  13. odtŕganje, n. die Wegreißung.
  14. odtŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = odtrgati, C.
  15. odtrínjati, -am, vb. impf. ad odtrniti, Jan.
  16. odtŕniti, -nem, vb. pf. = utrniti: luč o., Z.; ( pogl. otrniti); — weg-, ausspritzen, Jan.
  17. odtrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. abmodern; kolom so v zemlji tičeči konci odtrohneli.
  18. odtŕzniti, -tȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: vrata, okno o., Bes., C.; ( nam. ot-vrzniti; pogl. otrzniti).
  19. odtúhniti, -tȗhnem, vb. pf. aus den Augen entschwinden, C.
  20. odúmən, -mna, adj. von Sinnen, C.; wahnsinnig, Z.; dumm, M.
  21. odumẹ̑nje, n. das Echo, C.
  22. odumẹ́vanje, n. = odmevanje, Cig.
  23. odȗmnik, m. der Wahnsinnige, der Narr, Z.
  24. odumnják, m. der Muthwillige, C.
  25. odúmnjati, -am, vb. impf. Ausschreitungen begehen, sich toll benehmen, rasen, SlGor.
  26. odunod, adv., Mur., Cig., pogl. odonod.
  27. odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.- C.
  28. odȗrnež, m. ein abscheulicher Mensch: grešni odurnež, Levst. (Zb. sp.).
  29. odúrnost, f. die Abscheulichkeit, die Hässlichkeit, Jan., ogr.- M., Valj. (Rad), nk.; der Greuel, Meg.
  30. odvagovȃnje, n. das Abwägen, das Zuwägen.
  31. odvajáłən, -łna, adj. Ableitungs-: odvajȃłna struga, DZkr.
  32. 1. odvájanje, n. das Abgewöhnen, das Entwöhnen.
  33. 2. odvȃjanje, n. das Ableiten, Jan. (H.).
  34. odvalína, f. kar se je odvalilo: odvaline, die Erdabsitzung, das Geröll, Cig.
  35. odvȃžanje, n. das Wegfahren, das Wegführen.
  36. odvážən, -žna, adj. = pogumen, odločen, kühn, muthig, entschieden, Jan., C.; — (po drugih slov. jezikih).
  37. odvážnost, f. die Kühnheit, die Entschlossenheit, Jan., C., Zora; — prim. odvažen.
  38. odvę́čən, -čna, adj. überflüssig, entbehrlich, Jan., C., ZgD.; — erübrigt, übrig, C.
  39. odvečę̑rən, -rna, adj. nachmittägig, Mur.
  40. odvẹ́hniti, -vẹ̑hnem, vb. pf. aufspunden, Cig.
  41. odvẹ́kniti, -vẹ̑knem, vb. pf. kräftigen, erquicken, Trub., Krelj; o. koga s čim, C.; o. se, erquickt werden, Krelj.
  42. odvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken und abfallen, abwelken, Mur.; odvéniti, Kr.
  43. odverı̑łnik, m. der Eisbaum, der Eisbock (bei Brücken), V.-Cig.
  44. odvẹ̑ščina, f. = odvetščina, C.
  45. odvẹ̑tčina, f. = odvetščina, die Erbschaft, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  46. odvẹ̑tkinja, f. die Erbin, C.
  47. odvẹ̑tnica, f. die Fürsprecherin, C., rokopis 15. stol.- Mik.
  48. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
  49. odvẹtnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Advocatur ausüben, SlN.
  50. odvẹ̑tniški, adj. Advocaten-, nk.; odvetniška zbornica, die Advocatenkammer, nk.
  51. odvẹ̑tništvọ, n. die Advocatur, das Sachwalteramt, nk.
  52. odvẹ̑trn, adj. odvetrna stran, die vom Winde abgewandte Seite, die Leeseite, Cig.
  53. odvẹ̑tščina, f. das Erbe, C.
  54. odvę́zən, -zna, adj. Entbindungs-, Absolutions-, Cig.; odvę̑zni list, der Entbindungsschein, Cig.; Entlastungs-, Cig.
  55. odveznína, f. die Ablösungsgebür; odveznina duhovniške bire, ZgD.
  56. odvẹ́zniti, -nem, vb. pf. etwas Umgestürztes umkehren: o. poveznjeno skledo, C.; — durch Wegnahme des angelehnten Deckels öffnen: o. zaveznjeno peč, den angelehnten Ofendeckel wegnehmen, Cig., Št.- C.
  57. odvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. o. kar je zavihnjeno; das Umgebogene, Aufgestreifte, Aufgeschlagene durch einmaliges Zurückschlagen in die frühere Lage bringen.
  58. odvijȃłnica, f. die Abwickelmaschine, DZ.
  59. odvíjanje, n. das Loswinden, das Aufwickeln.
  60. odvimenjáti, -ȃm, vb. pf. ein kleines Euter bekommen, C.
  61. odvı̑ntati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben, Cig.; (die Wagensperre) aufschrauben, Dol.
  62. odvintováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvintati, Cig.
  63. odvísən, -sna, adj. abhängig, Jan., Šol., nk.; (po nem.).
  64. odvísnost, f. die Abhängigkeit, Jan., C., nk.; (po nem.).
  65. odvláčenje, n. das Aufschieben, kajk.- Valj. (Rad).
  66. odvǫ́dən, -dna, adj. 1) Ableitungs-, Abzugs-, Cig., C.; odvǫ̑dna cev, DZ.; — 2) ableitbar, Sen. (Fiz.).
  67. odvǫ̑dnica, f. die Schlagader, die Arterie, C., Vrtov. (Km. k.), Erj. (Som.).
  68. odvǫ̑dnik, m. 1) der Ableiter, Cig., Nov.; — 2) der Abzugscanal: glavni o., DZkr.
  69. odvǫ̑jnica, f. krivulja o., die Evolvente, Cig. (T.).
  70. odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
  71. odvǫ́zən, -zna, adj. Abfahrts-, Cig.; odvǫ̑zna postaja, die Abfahrtsstation, DZ.
  72. odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.
  73. odvračáłen, -łna, adj. zur Abwendung oder Verhütung dienend, präventiv, Jan.
  74. odvráčanje, n. das Wegwenden, das Abwenden; — das Abwendigmachen, etc.; — prim. odvračati.
  75. odvráčən, -čna, adj. = odvračalen, Cig.
  76. odvračíłən, -łna, adj. = odvračalen: odvračı̑łna zdravila, Strp.
  77. odvrátən, -tna, adj. abwendbar, nk.
  78. odvrnı̑telj, m. der Abwender, C.
  79. odvrnı̑təv, -tve, f. die Abwendung; — die Verweigerung: o. prisege, Cig.
  80. odvŕniti, -nem, vb. pf. 1) wegwenden: oči od česa o., Cig.; — ablenken: sum od sebe o., Cig.; — abwenden: nesrečo o. od koga; Bog odvrni! behüte Gott! Cig.; — abwendig machen, abbringen; o. koga od česa; — ablehnen, Mur.; abweisen: pijane ljudi o., DZ.; o. prošnjo, DZ.; — 2) entgegnen, Cig., Jan., C.; — znamenje o., das Zeichen erwidern, DZ.; — 3) ergiebig sein, ausgeben, Jan.; — nič ne odvrne, es taugt zu nichts, Cig.
  81. odvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. öffnen: o. plot, den Zaun öffnen, Cig.; o. vrata, die Thüre halb öffnen, M.
  82. odvŕžən, -žna, adj. abgeneigt, C.
  83. odvȓženəc, -nca, m. der Abtrünnige, C.; — prim. odvreči 2).
  84. odvzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. hebend wegnehmen, abheben, Mur., Cig.
  85. odzȃdnji, adj. rückwärtig, M.; odzadnja vrata, die Hinterthür, Zora.
  86. odzȃnkati, -am, vb. pf. entschlingen, Cig.
  87. odzdánji, adj. was von jetzt an ist, Mur.
  88. odzdávnaj, adv. = davno, jvzhŠt.
  89. odzdávnja, adv. = davno, C.
  90. odzdrávljanje, n. das Erwidern des Grußes (der Grüße).
  91. odzgọ̑rnji, adj. oberhalb befindlich, der obere; — von oben ausgehend: odzgornja perspektiva, die Vogelperspective, Jan. (H.); — von oben kommend: odzgornja modrost, Ravn.- C.
  92. odznǫ́traj, adv. inwendig, innerhalb.
  93. odznǫ̑tranji, adj. innerhalb befindlich, der innere, Mur.
  94. odznǫ̑trašnji, adj. = odznotranji, Mur.
  95. odzúnaj, adv. außerhalb, draußen.
  96. odzunȃnji, adj. = zunanji, draußen o. außerhalb befindlich, Z.
  97. odzȗnašnji, adj. = odzunanji, C., Z.
  98. odzváłen, -łna, adj. Abberufungs-: odzvȃłnọ pismo, Cig.
  99. odzvȃnjati, -am, vb. impf. ad odzvoniti; eig. durch Läuten erwidern: mit der Thurmglocke bei den einzelnen Theilen der Messe Zeichen geben, BlKr.; — sich vernehmen lassen: v društvenem življenju pri ženskih odzvanjala je nemščina, Erj. (Izb. sp.); tudi: o. se, SlN.
  100. odzvánje, n. die Abberufung, Cig.

   21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA