Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (21.601-21.700)

  1. odrtníca, f. die Wuchrerin.
  2. odrtník, m. der Schinder ( fig.): o. ubozih ljudi, Krelj; o. ubozih sirotic, Jsvkr.; — der Wucherer.
  3. odrtnı̑ški, adj. wuchrerisch.
  4. odrtnják, m. = odrtnik, Mur., C.
  5. odrvenẹ́l, adj. = odrevenel; — steif ( stil.), Cig. (T.).
  6. odrvenẹ́lost, f. = odrevenelost, die Erstarrung, Erj. (Som.); — der Starrkrampf, Cig. (T.).
  7. odrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, Mur., BlKr.
  8. odsȃnkati se, -am se, vb. pf. = na saneh se odpeljati, Cig.
  9. odsę́bən, -bna, adj. 1) rechts gehend; odsę̑bni konj, C.; — 2) fremd, C.; — unwillkommen, C.; prim. odročen.
  10. odsę̑bnica, f. die Retirade, C.; — der Leibstuhl, Jan., DZ.
  11. odsę̑bnji, adj. rechtsgehend: o. vol, C.; ǫ́dsebnji, SlGor.
  12. odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).
  13. odsẹ̑čnica, f. črta o., die Sectionslinie ( math.), Cig. (T.).
  14. odsẹ́dən, -dna, adj. kar se odseda, schnell fortschreitend, ausgiebig, M.; odsedno delo, C.; delo ni odsedno, die Arbeit geht nicht vom Fleck, Cig.
  15. odsəhníti, -sáhnem, vb. pf. abdorren.
  16. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
  17. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
  18. odsę̑łnik, m. der Auswanderer, Jan. (H.).
  19. odsẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odsenčiti, Jan.
  20. odsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. nuancieren, Jan.; (po rus. ottênitь).
  21. odsənjmováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu markten, ausmarkten, (odsejm-) Cig.
  22. odsẹ́vanje, n. die Reflexion des Lichtes.
  23. odsẹ́vən, -vna, adj. Reflexions-: odsẹ̑vni kot, odsevna svetloba, Cig. (T.).
  24. odsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. wegspritzen, Cig.
  25. odskǫ́čən, -čna, adj. Abprallungs-, Prall-: odskǫ̑čni strel, der Prallschuss, Cig.; odskočni kot, der Absprungswinkel, Cig.
  26. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
  27. odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.
  28. ódslẹn, adv. = odsle, C.
  29. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
  30. odslúžən, -žna, adj. Abschieds-: odslȗžnọ pismo (pri vojakih), der Abschiedsbrief, der Abschied, Cig., C.
  31. odslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig.
  32. odslȗžnik, m. der ausgedient hat: vojaški o., Vrt.
  33. odsnę́ti, -snámem, vb. pf. wegnehmen, abschneiden: veje z žago gladko o., Pirc.
  34. odsnováti, -snújem, vb. pf. abzetteln, Cig.; — abspulen, Z.
  35. odsǫ́čən, -čna, adj., SlN., pogl. odsoten.
  36. odsǫ́čnost, f., SlN., pogl. odsotnost.
  37. odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
  38. odsǫ̑jnik, m. die Nordseite eines Berges, die Winterlehne, Ravn.- Cig.
  39. odsȏłnčən, -čna, adj. absonnig, gegen Norden gewendet, Cig., Jan., C.; odsolnčna stran, die Nordseite, V.-Cig.
  40. odsȏłnčje, n. die Sonnenferne (aphelium), Cig., Jan., Jes.
  41. odsȏłnje, n. = odsolnčje, Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  42. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
  43. odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
  44. odspọ̑dnji, adj. = spodnji, Z.
  45. odsprẹ̑dnji, adj. = sprednji, der vordere.
  46. odsrdník, m. der Rächer, C.
  47. odsrẹ́dən, -dna, adj. centrifugal, Cig. (T.); odsrẹ̑dna sila, die Centrifugalkraft, C.
  48. odsrẹ́dnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.).
  49. odsŕkniti, -sȓknem, vb. pf. mit einem Schlurf wegtrinken, wegnippen.
  50. odstávən, -vna, adj. ab-, entsetzbar, Cig.
  51. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
  52. odstȃvljenčək, -čka, m. dem. odstavljenec, Mur., Cig.
  53. odstȃvljenčič, m. = odstavljenčək, vzhŠt.- C.
  54. odstȃvljenəc, -nca, m. das abgespente Kind, Mur., Jan.
  55. odstȃvljenik, m. = odstavljenec, C.
  56. odstǫ́pən, -pna, adj. 1) Abtretungs-, Cessions-, Cig., Jan.; odstǫ̑pnọ pismo, Cig., DZ.; — 2) abtretbar, cessibel, Cig.
  57. odstǫ̑pljenəc, -nca, m. der Abgetretene (cessus), Cig.
  58. odstopljénje, n. das Abtreten: odstopljenjè, der Abfall, ogr.- Valj. (Rad).
  59. odstǫ̑pnica, f. 1) die Abtrünnige, Cig.; — 2) = odstopno pismo, die Cession, DZ.; — 3) die Abtreterin, Jan. (H.).
  60. odstǫ̑pnik, m. 1) der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Cedent, Cig., Jan., DZ.
  61. odstopnína, f. das Reuegeld, Cig., DZ.
  62. odstopoję̑mnik, m. der Cessionär, DZ.
  63. odstǫ̑tən, * -tna, adj. procentisch, Cig. (T.); Procentual-, Cig., Jan.
  64. odstotnína, f. = odstotek, das Procent, C.
  65. odstrȃnək, -nka, m. die Entfernung: časni o. iz službe, die Suspension vom Amte, DZ.
  66. odstranı̑təv, -tve, f. die Beseitigung, Šol.
  67. odstraníti, -ím, vb. pf. beiseite schaffen, beseitigen, Cig., Jan., nk.; — prim. rus. otstranítь.
  68. odstranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstraniti, nk.
  69. odstránski, adj. abgelegen, entfernt, C.; abseitig, Mur.; v odstranskem zatišju, Jurč.
  70. odstrašíłən, -łna, adj. abschreckend: o. zgled, DZ.
  71. odsúniti, -sȗnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.; — durch einen Stoß öffnen, aufstoßen, Cig.; — vrata o., die Thüre entriegeln, C., Z.
  72. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
  73. odsvẹ́tovanje, n. das Abrathen.
  74. odšantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend weggehen, davonhinken.
  75. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
  76. odščéniti, -ščę́nem, vb. pf. wegzwicken, abkneipen.
  77. odščipȃłnica, f. ein Werkzeug zum Abzwicken: suknarska o., das Noppeisen (um die Knoten des Gewebes abzuzwicken), Cig.
  78. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
  79. odškǫ̑dən, -dna, adj. Entschädigungs-, Cig., Jan.
  80. odškodnína, f. der Entschädigungsbetrag, Cig., Jan., nk.
  81. odškǫ́dovanəc, -nca, m. der Entschädigte, Cig., Jan.
  82. odškǫ́dovanje, n. die Entschädigung.
  83. odškǫ́dovanka, f. die Entschädigte, Cig.
  84. odškŕcniti, -škȓcnem, vb. pf. (einen Fleck) wegschneiden, Z., Jan. (H.).
  85. odškŕkniti, -škȓknem, vb. pf. = odškrniti, C., Z.
  86. odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
  87. odškrnjáti, -ȃm, vb. pf. wegnagen, abkratzen, Cig.
  88. odškŕtniti, -škȓtnem, vb. pf. = odškrniti, Jan.
  89. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  90. odštẹ́vanje, n. 1) das Abrechnen, das Subtrahieren; die Subtraction, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Ab-, das Aufzählen.
  91. odštẹ́vən, -vna, adj. subtractiv, Cig. (T.).
  92. odštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. wegspritzen, Cig.; wegschnellen, Cig.; — entwischen, Mur.
  93. odšundráti, -ȃm, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu poltern.
  94. odtákniti, -táknem, vb. pf. = odtekniti.
  95. odtáłən, -łna, adj. über dem Boden sich erhebend, C., Vrtov. (Vin.).
  96. odtȃpljanje, n. das Abschmelzen: o. medi od srebra, die Seigerarbeit, Jan. (H.).
  97. odtę́gniti, -nem, vb. pf. 1) wegziehen, Cig., Jan.; — entziehen, Mur., Cig., Jan.; o. komu svojo pomoč, Cig.; — o. se, entweichen, C.; sich entziehen; kazni se o., Cig.; — 2) in Abrechnung bringen, abziehen; pri plači komu kaj o.; — 3) o. od kraja, sich vom Ufer entfernen, absegeln, Cig., C.; V barko je stopila, Od kraja odtegnila, Npes.-K.; — o. jo, davon laufen, Cig.; po smrti vse od nas odtegne, Z.
  98. odtę́gnjenje, n. die Entziehung.
  99. odtegovȃnje, n. das Entziehen; — das Abziehen.
  100. odtəkníti, -táknem, vb. pf. o., kar je zataknjeno; entstöpseln, Jan., C.; aufriegeln: dveri o., Cig.; die geflochtene Thüre einer Hürde o. ein Fenster öffnen, Cig.

   21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA