Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (21.501-21.600)

  1. odpasovȃnje, n. das Losgürten.
  2. odpečátenje, n. die Entsiegelung; o. oporoke, die Testamentseröffnung, Cig., Jan.; (pravilno: odpečačenje).
  3. odpəhníti, -páhnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, fortstoßen; o. koga = iznebiti se koga, C.; aufstoßen: o. vrata, okno, Cig., C.; zarinek o., den Riegel zurückschieben, C.
  4. odpeljȃnje, n. die Entführung.
  5. odpeljevȃnje, n. das Wegführen.
  6. odpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. abschäumen, Mur., Pohl. (Km.).
  7. odpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad odpeti; 1) abspannen, entspannen, Mur., Cig., Jan.; — 2) aufknöpfen, aufhefteln; suknjo o.; o. se, sich aufknöpfen: suknja se odpenja.
  8. odpenkljáti, -ȃm, vb. pf. aufbinden ( z. B. eine Masche).
  9. odpẹ́vanje, n. der Wechselgesang, das Respondieren, Cig., Jan.
  10. odpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. mit einem Hauch entfernen, wegblasen.
  11. odpı̑njati, -am, vb. impf. = odpenjati; — zarja se odpinja = dani se, Dict.
  12. odpı̑ranje, n. 1) das Öffnen; — 2) bei den Webern die Wände, zwischen welchen der Schütze läuft, Cig.; prim. odpira.
  13. odplačevȃnje, n. das Abzahlen: o. na obroke, Fristzahlungen, Cig., DZ.
  14. odplačíłən, -łna, adj. Theilzahlungs-: odplačı̑łni del, die Rate, Cig.; — Rückzahlungs-: odplačilni rok, DZ.
  15. odpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = odplakniti, Cig.
  16. odplákniti, -plȃknem, vb. pf. wegspülen, wegschwemmen, Cig.; poplava je odplaknila s skalnih rebri cele vinograde, LjZv.
  17. odpočı̑nək, -nka, m. = odpočitek, Cig.
  18. odpočíniti, -čı̑nem, vb. pf. ausrasten, ausruhen, Mur., C.; = o. se, Vrt., LjZv.
  19. odpočítən, -tna, adj. Rast-, Erholungs-: odpočı̑tna ura, Cig.
  20. odpǫ́dən, -dna, adj. Ausweisungs-: odpǫ̑dna pravica, DZ.
  21. odpojénje, n. die Verjagung, die Verscheuchung, Dict.- Mik.
  22. odpoložénje, n. die Weglegung: o. otroka, DZ.
  23. odpórən, -rna, adj. widerstehend, Vrt.; odpǫ̑rni zid, die Futtermauer, Levst. (Cest.); Widerstands-: odporna sila ( phys.), Cig. (T.); — oppositionell, Jan.
  24. odpǫ̑rnik, m. der Opponent, Jan.
  25. odpórnost, f. die Widerstandsfähigkeit, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  26. odposlánəc, -nca, m. der Abgesandte, der Delegierte, nk.
  27. odposlȃnstvọ, n. die Delegation, nk.
  28. odpǫ́tən, -tna, adj. abwegsam, Mur., Cig., Jan.
  29. odpovẹ́danje, n. die Absage, die Aufkündigung, Mur.
  30. odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).
  31. odpovẹdníca, f. das Absageschreiben, C.
  32. odpovẹdník, m. der Kündiger, DZ.
  33. odpovẹdovȃnje, n. 1) das Aufkündigen; — 2) das Versagen; — 3) das Entsagen.
  34. odprásniti, -prȃsnem, vb. pf. mit einem Zug wegkratzen, Z.
  35. odprávən, -vna, adj. 1) Expeditions-, Speditions-, Cig.; odprȃvna pristojbina, DZ.; odpravni pot, der Beförderungsweg, DZ.; — 2) Abschaffungs-: odpravno razsodilo, das Abschaffungserkenntnis, DZ.
  36. odpravljáłən, -łna, adj. Beförderungs-, Speditions-: odpravljȃłni zavod, DZ.
  37. odpravljȃłnica, f. die Beförderungs-, Versendungsanstalt, das Speditionslocale, Cig., Jan., DZ.; — das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
  38. odprávljanje, n. 1) das Fortschaffen, das Expedieren; — die Vorkehrungen zur Abreise: o. na božjo pot; — 2) das Abfertigen; — 3) das Wegschaffen, das Beseitigen.
  39. odpravljarína, f. = odpravnina, die Expeditionsgebür, DZ.
  40. odprȃvnica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
  41. odpravnı̑ja, f. = odpravništvo, das Expedit, Cig.
  42. odprȃvnik, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., C., DZ.; der Expeditor, Jan. (H.); poštni o., der Postexpedient, DZ., SlN.
  43. odpravnína, f. 1) die Beförderungs-, die Speditionsgebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) die Abfertigung, die Abfertigungssumme, Nov.- C., DZkr.
  44. odpravnı̑štvọ, n. das Expedit, DZ.; — das Speditionsgeschäft, Jan. (H.); — die Administration (einer Zeitschrift), nk.
  45. odprẹ̑mən, -mna, adj. Speditions-, Jan. (H.).
  46. odprẹ̑mnica, f. das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
  47. odprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. durch Morschwerden sich loslösen, abfaulen: mizi so noge odprhnele, jvzhŠt.
  48. odpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. entstürzen, Cig.
  49. odprtína, f. die Öffnung; die Mündung ( zool.), Cig. (T.).
  50. odpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. 1) durch einen Hauch entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — o. vrata, die Thüre aufreißen, Cig.; — 2) entstürzen, Cig.
  51. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
  52. odpustíłən, -łna, adj. = odpusten, Enthebungs-, Jan. (H.).
  53. odpȗstnica, f. die Entlassungsurkunde, Jan. (H.).
  54. odpȗstnik, m. der Urlauber, Levst. (Nauk).
  55. odpustnína, f. das Erlassgeld, das für den Erlass einer Sache gezahlt wird, Cig.; — das Ablassgeld, Cig., Jan.
  56. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
  57. odpuščę́nəc, -nca, m. der Beurlaubte, Cig., Jan.
  58. odpuščénje, n. die Verzeihung, die Vergebung; odpuščenja prositi; tudi odpuščenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  59. odračȗn, m. die Abrechnung (= Abzug), Mur.
  60. odračúniti, -čȗnim, vb. pf. beim Rechnen abziehen, abrechnen; troške o.
  61. odračúnjati, -am, vb. impf. ad odračuniti.
  62. odrápniti, -drȃpnem, vb. pf. aufkratzen, ritzen, jvzhŠt.
  63. odrȃščen, adj., nam. odrasəl.
  64. odrȃščenəc, -nca, m. = odrasel človek, Cig., Jan., Ravn.
  65. odrę́čən, -čna, adj. abschlägig, Cig., Jan.; o. odlok, abschlägiger Bescheid, DZ.
  66. odrečénje, n. die Verzichtleistung, Cig.
  67. odrę̑dbina, f. die Taxe, DZ.; občinskim odredbinam postaviti cenovnike, für die Gemeindetaxen Tarife aufstellen, Levst. (Nauk); ostalinska o., die Verlassenschaftstaxe, Levst. (Pril.).
  68. odrę́janje, n. das Auferziehen.
  69. odrejevȃłnica, f. = odrejališče, Cig.
  70. odrejníca, f. die Erzieherin, SlN.
  71. odrejník, m. der Erzieher, SlN.
  72. odrẹ́kanje, n. 1) das Versagen, das Abschlagen, nk.; — 2) das Verneinen, Jan. (H.); — 3) die Verzichtleistung, Cig.
  73. odrekováłən, -łna, adj. abschlägig, negativ, Cig., Jan.
  74. ǫ́drenica, f. das Gerüstbrett, Cig., Jan.; pogl. odrnica.
  75. odrẹ́šenəc, -nca, m. der Erlöste, Cig., Jan.
  76. odrẹšeníca, f. die Erlöserin, Mur.
  77. odrẹšeník, m. der Erlöser.
  78. odrẹšénje, n. die Erlösung; — odrešenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
  79. odrẹšníca, f. die Erlöserin, Jan.
  80. odrẹšník, m. der Erlöser, Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  81. odrẹvenẹ́lost, f. die Erstarrung, die Starrheit, Cig.
  82. odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; ( fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.
  83. odrẹ́zanje, n. = odrez, m. das Abschneiden, Cig.; die Amputation, Cig.
  84. odrẹ́zən, -zna, adj. scharf entgegnend: o. odgovor, C.
  85. odrẹzína, f. das Abgeschnittene, Cig.; pl. odrezine, Abschnitzel, Jan. (H.).
  86. odŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. abwetzen, abreiben; odrgnjen rokav; — durch Reiben, Streifen verwunden, aufstreifen, Cig., Jan.; o. si prste s pranjem, Cig.; — o. se, = odrgniti si kožo, Cig., jvzhŠt.
  87. odrı̑nəc, -nca, m. die Pritsche, Zora; das Hängebett im Stall, C.
  88. odrı̑nək, -nka, m. kar se odrine, was weggeschoben, verworfen, abgewiesen wird, C.
  89. odríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.- Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
  90. odrı̑tnik, m. = odritek, Z., Notr.
  91. odrivȃłnik, m. = odrivač (tudi: odrívałnik), Črniče ( Goriš.).
  92. odrívanje, n. das Wegschieben.
  93. ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
  94. odrobtíniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Brosamen bestreuen, Cig.
  95. odrǫ̑čən, -čna, adj. 1) rechtsgehend: odrǫ̑čni vol, konj, Cig., Z., Št.; — 2) entlegen, unbequem gelegen, unbequem; — 3) ungeschickt, plump, Cig.; — garstig, C.; — unangenehm, C.
  96. odrǫ́čnost, f. die Entlegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.
  97. odrǫ̑dnik, m. der Entartete (po nem.), C.
  98. odŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ritzen, Jan.; o. se, sich ritzen, Z.
  99. odŕtən, -tna, adj. wucherisch, Cig., Jan.
  100. odrtína, f. 1) die Schindwunde; — 2) ein abgeschundenes Thier, Z.

   21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA