n (21.301-21.400)

21301. odgoniti, -nem, vb. pf. errathen, C.
21302. odgǫ̑nski, adj. Schub-, Nov.- C., DZ., DZkr.; odgonska postaja, die Schubstation, Levst. (Nauk).
21303. odgǫ̑nstvọ, n. das Schubwesen, Nov.- C., Levst. (Nauk), DZ.
21304. odgospodínjiti, -ı̑njim, vb. pf. abwirtschaften (von einer Frau), Cig.
21305. odgovȃrjanje, n. 1) das Abreden; — 2) das Antworten.
21306. odgovǫ́rən, -rna, adj. 1) verantwortlich: o. za kako reč, Cig., Jan., M., nk.; sam s seboj odgovoren o vsem, persönlich verantwortlich für alles, Levst. (Močv.); — 2) odgọ̑vorən, Antwort-: odgovorna poslanica, das Antwortschreiben, DZ.
21307. odgovorjeník, m. der sich zu verantworten hat: tožnik in o., Rec.- Let. (1889, 187.).
21308. odgovǫ́rnica, f. die Antwortkarte, DZ.; — die Gegenschrift, DZ.
21309. odgovǫ́rnik, m. der Verantwortliche, Cig. (T.); — der Sachwalter, C.
21310. odgovǫ́rnost, f. die Verantwortlichkeit, Cig., Jan., nk.; ob svoji odgovornosti, unter eigener Verantwortung, Levst. (Nauk).
21311. odgréniti, -grę́nem, vb. pf. durch einmaliges Scharren entfernen, wegscharren, Z.; durch Scharren abdecken, ogr.- M.
21312. odgrinjáča, f. das Streichbrett am Pfluge, C.
21313. odgrínjati, -am, vb. impf. ad odgrniti; die Hülle oder Decke wegnehmen, abdecken, enthüllen; postelje odgrinjati.
21314. odgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. durch einen Biss lostrennen, abbeißen.
21315. odgŕniti, -nem, vb. pf. abdecken; o. posteljo; — enthüllen, entschleiern.
21316. odhȃjanje, n. das Weggehen, die Abreise, der Abmarsch.
21317. odhę́njati, -am, vb. pf. = odnehati, Mur.
21318. odhǫ́dən, -dna, adj. den Weggang, die Abfahrt betreffend, C., Z.; odhodni pogovori, die Abschiedsgespräche, Ravn.; odhodni strel, der Abfahrtsschuss, Cig.; odhodno izpričevalo, das Abgangszeugnis, Cig.; = odhodno svedočilo, DZ.
21319. odhǫ́dnik, m. 1) der Abiturient, Cig., Jan.; — 2) der excurierende Priester (Kaplan), Meg., C.
21320. odhodnína, f. das Abfahrtsgeld, Cig., C.
21321. odhọ̑dnja, f. der Weggang, Dict.; po moji odhodnji, Trub.; die Abreise, Jan.; — der Abschied; za odhodnjo je Jezus še učence blagoslovil, Ravn.; k odhodnji, Krelj, Dalm.; die Abschiedsfeier: odhodnjo obhajati, Ravn.; der Abschiedstrunk, Svet. (Rok.).
21322. odhǫ̑dščina, f. = odhodnja, der Abschiedstrunk, Cig.
21323. odhranı̑telj, m. der Erzieher, kajk.- Valj. (Rad).
21324. odhrániti, -im, vb. pf. auferziehen, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
21325. odhránjenje, n. die Erziehung, kajk.- Valj. (Rad).
21326. odhrę́stniti, -hrę̑stnem, vb. pf. mit knisterndem Geräusch abbrechen: vejo o., LjZv.
21327. odíčenje, n. die Ausschmückung, ogr.- Valj. (Rad).
21328. ǫ́dičnica, f. die Angelschnur, (ud-) Jan.
21329. ódimən, -mna, adj. odimno je, es ist Höhenrauch, C.
21330. odı̑nod, adv. = od inod, od drugod, anderswoher, Raič (Slov.).
21331. odirȃłnica, f. das Schindhaus, das Fallhaus, Cig.
21332. odı̑ranje, n. das Schinden.
21333. odję́kniti, -ję̑knem, vb. pf. wiederhallen, Mur., C., Mik.; vzdih votlo odjekne od sten, Erj. (Izb. sp.).
21334. odjẹmȃłnik, m. der Wehrbaum an den Mühlwehren, um das Wasser in gesetzmäßiger Höhe zu erhalten, V.-Cig.
21335. odjẹ̑manje, n. das Wegnehmen, M.
21336. odję̑mnik, m. der Abnehmer, der Kunde, Cig., C., Vrt.; (po nem.?).
21337. odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.- M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
21338. odjenjávati, -am, vb. impf. = odjenjevati.
21339. odjenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odjenjati; nachlassen, nachgeben; mraz, bolečina odjenjuje; cena odjenjuje, der Preis fällt, Cig.
21340. odjenljìv, -íva, adj. nachgiebig, Mur., Cig., Jan., Nov.
21341. odjenljívost, f. die Nachgiebigkeit, Mur., Cig.
21342. odjúgniti, -jȗgnem, vb. pf. thauig werden, C.
21343. odjȗžən, -žna, adj. Thau-: odjužno vreme, Jan.
21344. odjúžinati, -am, vb. pf. die Mahlzeit o. Jause (južina) beenden.
21345. odjȗžnik, m. der Thauwind, der Südwestwind, Bes.
21346. odkániti se, -im se, vb. pf. 1) o. se od doma, sich entschließen vom Hause zu gehen, Svet. (Rok.); — 2) o. se česa, von etwas ablassen, etwas außer Acht lassen, C.
21347. odkázən, -zna, adj. Anweisungs-, Cig.
21348. odkaznína, f. das Anweisegeld, Cig.; — das Legat, C.
21349. odkazováłən, -łna, adj. Anweisungs-: odkazovȃłna sekira, eine Axt zur Anweisung der Bäume, welche gefällt werden sollen, die Malaxt, Cig.
21350. odkímniti, -kı̑mnem, vb. pf. = odkimati, C.
21351. odklȃdanje, n. 1) das Abladen; — 2) das Aufschieben.
21352. odkládən, -dna, adj. verzüglich, dilatorisch, Cig.
21353. odklȃnjanje, n. 1) das Wegbeugen; — 2) das Ablehnen.
21354. odklȃnjati, -am, vb. impf. ad odkloniti; 1) wegbeugen; abseits richten, abneigen, Cig., M.; ablenken, Žnid.; iglo magnetno o., Let.; — o. se, abweichen, declinieren ( phys.), Cig., Jan.; svetloba se odklanja od premega pota, Žnid.; — ablehnen; o. ponudbe; — 2) o. se, Verbeugungen machen: po dnevi ino po noči se mu je odklanjal, Jsvkr.
21355. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
21356. odklę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören an die Glocke zu schlagen; zvon je odklenkal, die Glocke hat aufgehört zu klingen; — odklenkalo mu je, es ist mit ihm aus; njegovi mogočnosti je že odklenkalo, seine Großthuerei hat schon ein Ende.
21357. odklẹ́panje, n. das Aufsperren, das Aufschließen.
21358. odkljúniti, -kljȗnem, vb. pf. mit einmaligem Picken loslösen, abpicken, Cig.
21359. odklòn, -klóna, m. die Ablenkung, C., Cig. (T.); — die Abweichung, die Declination ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); zvezdni o., C.; magnetni o., die magnetische Declination, Sen. (Fiz.); — die Ablehnung: o. prisege, Cig.
21360. odkloníca, f. die Declinationsnadel, Jan. (H.).
21361. odkloníłən, -łna, adj. Ablehnungs-: odklonı̑łni vzroki, Cig., DZkr.
21362. odklonı̑təv, -tve, f. die Ablenkung: o. magnetne igle, nk.; — die Ablehnung, nk.
21363. odklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) wegbeugen, abneigen, Cig., M.; o. se, abweichen, declinieren, Cig.; — ablehnen; o. predlog, einen Antrag ablehnen, nk.; — 2) o. se, eine Verbeugung machen: kdor gre od cerkve domov, odkloni se na svojih mestih, odkoder se vidi cerkev, rekše, obrne se k cerkvi ter se prikloni, Podkrnci- Erj. (Torb.).
21364. odklonjeníca, f. = odklonica, Jan. (H.).
21365. odklǫ̑nski, adj. Declinations-, Jan. (H.).
21366. odkopnę́ti, -ím, vb. pf. wegschmelzen: sneg odkopni, Jurč.
21367. odkormániti, -ȃnim, vb. pf. ab-, wegsteuern, Cig.
21368. odkosávanje, n. o. zemljišč, die Abtrennung von Grundstücken, DZ.
21369. odkréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. (mit Gekrach) abbrechen, Cig., BlKr.
21370. odkréniti, -krę́nem, vb. pf. abwenden, Jan., M.; — odkrenimo se od tega, abstrahieren wir davon, Cig.
21371. odkrésniti, -krę̑snem, vb. pf. durch einen Schlag loslösen, abschlagen.
21372. odkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (von einem spröden Gegenstande) abbrechen, absprengen; kos zoba si o.; o. vrh drevesu, den Baum entwipfeln, Cig.
21373. odkritosŕčən, -čna, adj. offenherzig, aufrichtig; o. človek; odkritosrčno kaj povedati.
21374. odkritosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Aufrichtigkeit.
21375. odkrívanje, n. das Abdecken, das Enthüllen; — das Entblößen des Hauptes; — die Offenbarung, Cig.
21376. odkrȗncati, -am, vb. pf. forthinken, Cig.
21377. odkúpən, -pna, adj. 1) Ablösungs-, Cig., Jan.; odkȗpna pogodba, der Auslösungsvertrag, Cig.; odkupna pravica, das Einlösungsrecht, DZ.; — 2) ablösbar, Cig., Jan.
21378. odkúpljenəc, -nca, m. der Losgekaufte, Cig.; — der Erlöste, Cig., Jan.
21379. odkúpljenje, n. der Loskauf, M.; die Erlösung, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi odkupljénje, kajk.- Valj. (Rad); odkupljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
21380. odkúpljenka, f. die Losgekaufte, Cig.; — die Erlöste, Cig., Jan.
21381. odkȗpnik, m. der Wiederkäufer, Cig.; — der Erlöser, Cig., Jan.
21382. odkupnína, f. der Loskaufpreis, das Lösegeld, Cig., Jan., C., nk.
21383. odkȗpnja, f. der Loskauf; die Erlösung, Valj. (Rad).
21384. odkupovȃnje, n. das Loskaufen; das Erlösen, Cig.
21385. odkȗpščina, f. das Lösegeld, Mur., Cig., Jan., Ravn., ogr.- M.; — der Ein-, Ablösungspreis, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.).
21386. odlȃganje, n. 1) das Ablegen, das Abladen; — die Niederlegung, Cig.; — 2) das Aufschieben.
21387. odlágniti, -nem, vb. pf. leichter, besser werden: odlagnilo mu je, Zv.; bolnim ljudem je še tisti dan odlagnilo, LjZv.
21388. odlȃšanje, n. das Aufschieben, das Verzögern; brez odlašanja, ohne Verzug, Cig.
21389. odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
21390. odləhníti, -láhnem, (-lehnem), vb. pf. = odlagniti, C., SlN.
21391. odlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. ausweichen: odlekni, da te ne dobi, C.
21392. odlę́žən, -žna, adj. entlegen, Mur., Cig., Jan.; odležno mesto, Slom.- C.; — po nem.
21393. odlę́žnost, f. die Entlegenheit, Mur., Cig., Jan.; (po nem.).
21394. odlíčən, -čna, adj. distinguiert, C.; hervorragend, eminent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
21395. odlı̑čnik, m. eine hervorragende, distinguierte Persönlichkeit: odličniki, die Honoratioren, Cig., DZ.; — prim. odličen.
21396. odličnják, m. = odličnik, C., nk.; vsi tržni odličnjaki, alle Honoratioren des Marktes, LjZv.; — der Vorzugsschüler, nk.
21397. odlíčnost, f. das Hervorragen, die Ansehnlichkeit, Cig., nk.; — prim. odličen.
21398. odlikovánəc, -nca, m. einer, der ausgezeichnet worden ist, C., nk.
21399. odlívanje, n. das Abgießen; die Decantation ( chem.), Cig. (T.).
21400. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.

   20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani