Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (20.901-21.000)

  1. obrẹzínica, f. dem. obrezina; — das Papierabschnitzel, der Papierspan, Cig.
  2. obrẹznína, f. = obrezina 1): obreznine od mesa, lecta, Gor.
  3. obrẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. scharf schmecken; ostro, kiselkasto vino obrezne, t. j. vreže, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  4. obrẹzovȃnje, n. das Beschneiden; — o. lesa, das Behauen, der Zimmerschnitt, V.-Cig.
  5. obrẹ́žən, -žna, adj. längs des Ufers stattfindend oder befindlich, Küsten-, Cig., Jan.; obrẹ̑žna občina, eine Ufergemeinde, DZkr.; obrežno plovstvo, die Küstenschiffahrt, DZ.
  6. obrẹžína, f. der Quai, Cig., Jan., DZ.
  7. obrẹ̑žnik, m. der Küstenbewohner, Jurč.
  8. obrídniti, -brı̑dnem, vb. pf. bitter werden, C.
  9. obríniti, -brı̑nim, vb. pf. mit Wacholderbeeren versetzen, Cig.
  10. 1. obrisávanje, n. das Abwischen.
  11. 2. obrisávanje, n. das Skizzieren, M.
  12. obrı̑sən, -sna, adj. schematisch, Cig.
  13. obrı̑snica, f. = obrisača, das Handtuch, Cig.
  14. obŕkniti se, -bȓknem se, vb. pf. sich hurtig umdrehen, C.
  15. obrlę́nəc, -nca, m. die Kreisbewegung, der Wirbel, Mur.; v o. se sukati, sich im Wirbel drehen, Mur.; vse gre v o., vzhŠt.; v o. gnati, Raič ( Let.); veterni o., der Windwirbel, Cig.
  16. ǫ́brlin, m. der Pranger, C.; pri obrlinu jezik v precepu držati, kajk.- Valj. (Rad).
  17. ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
  18. obrnílọ, n. die Weghaspel, das Drehkreuz (bei Durchgängen), Rib.- Burg. (Rok.).
  19. obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
  20. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
  21. obrnjáti, -ȃm, vb. pf. = onesnažiti, oblatiti, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
  22. obŕnjenik, m. eine Art Kuchen, Savinska dol.
  23. obŕnjenke, f. pl. die Wendeltreppe, C.
  24. obrnǫ̑čki, adv. rücklings, ogr.- Mik.
  25. obrǫ́bən, -bna, adj. Rand-: obrǫ̑bnọ pogorje, das Randgebirge, Jes.
  26. obročȃnka, f. neki polž: die Wendeltreppe (scalaria), Erj. (Z.).
  27. obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.
  28. obročevína, f. das Bandholz (aus welchem Reife gemacht werden), Cig.
  29. obročína, f. ein Stück von einem alten Holzreif, C.
  30. obročı̑nje, n. Stücke von alten Holzreifen, C.
  31. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
  32. obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
  33. obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
  34. obrodníca, f. die Wöchnerin (tudi: obrǫ̑dnica), Cig., Plužna pri Bolcu, Kras- Erj. (Torb.); ("obrojnica", Alas.).
  35. obrǫ̑nčina, f. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Bes.; (abrončina, Erj. [Rok.]).
  36. obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
  37. obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
  38. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
  39. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
  40. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  41. obršlẹ̑nək, -nka, m. = bršljan, C.
  42. obršlı̑n, m. = bršljan, Z.
  43. obršljȃn, m. = bršljan, Štrek.
  44. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  45. obrtníca, f. die Gewerbetreibende, die Industrielle, Cig., Jan.
  46. obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
  47. obrtnı̑jski, adj. = obrtniški, Gewerbe-, Industrie-, Cig., Jan., nk.
  48. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  49. obrtnína, f. = obrtninski davek, die Gewerbesteuer, Cig., Jan.
  50. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
  51. obrtnı̑štvọ, n. der Gewerbestand, Jan.
  52. obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
  53. obŕtnost, f. 1) die Hurtigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig.; — 2) die Gewerbethätigkeit, der Gewerbefleiß, die Betriebsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  54. obrtovȃłnica, f. das Gewerbelocale, DZ.
  55. obrtovȃnje, n. der Betrieb eines Gewerbes, der Industriebetrieb, Cig. (T.), DZ., nk.
  56. obrtǫ́vən, -vna, adj. Industrie-, Gewerbe-, DZ.; obrtovne stavbine, Bauten von Betriebsanlagen, obrtovno dopustilo, die Gewerbeconcession, Levst. (Nauk).
  57. obrtovína, f. das Industrieerzeugnis, h. t.- Cig. (T.).
  58. obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
  59. obrȗnka, f. = obrunek 1), C., Glas.
  60. obrȗnkarica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  61. obrȗnkast, adj. narbig, Jan., C.; obrunkaste roke, Let.- C.; obrunkasto lice, Glas.
  62. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  63. obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
  64. obsájanje, n. 1) das Umpflanzen; — 2) das Bepflanzen, M.
  65. obsę̑bən, -bna, adj. 1) für sich bestehend, C.; obsebno, eigens, C.; — ausgezeichnet, C.; — 2) = oseben, persönlich, in Person, C.
  66. obsebọ́jən, -jna, adj. = osebojen, ogr.- C.
  67. obsẹ́danje, n. die Belagerung, Jarn., Cig., Jan., nk.
  68. obsẹdávanje, n. das Belagern, Mur.
  69. obsẹ́dən, -dna, adj. Belagerungs-, Cig., Jan.; obsẹ̑dni stan, der Belagerungszustand, Cig., Jan., M., nk.
  70. obsę̑denəc, -nca, m. 1) der Belagerte, Cig.; — 2) der Besessene, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  71. obsẹdénje, n., ogr.- Valj. (Rad); pogl. obsedanje.
  72. obsę̑denost, f. die Besessenheit, Mur., Cig.
  73. obsẹ̑dnik, m. der Belagerer, Cig., Jan., Vrt.
  74. obsę́ganje, n. das Umfangen.
  75. obsəhníti, -sáhnem, vb. pf. verdorren, trocken werden, Jan. (H.).
  76. obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
  77. obsẹkávanje, n. das Behacken.
  78. obsẹ̑na, f. 1) die Beschattung, Mik.; — 2) die Blendung, Cig. (T.); — die Bezauberung, Mik.; — 3) = pošast, C.
  79. obsẹ̑ncati, -am, vb. pf. = obsenčiti, ogr.- Valj. (Rad).
  80. obsẹ̑nčba, f. die Umschattung, Cig.
  81. obsẹ̑nčən, -čna, adj. umschattig, V.-Cig.
  82. obsẹ́nčenje, n. die Ueberschattung, Mur., Cig.
  83. obsenčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsenčiti; überschatten, Trub.- M., Burg.
  84. obsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. überschatten, beschatten.
  85. obsẹ̑nčje, n. die Schattierung, Bes.
  86. obsenę̑tba, f. die Verzauberung, Mik.
  87. obsenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. verzaubern: coprnice znajo človeka obsenetiti, BlKr.- Mik.; — o. se, sich entsetzen, BlKr.- M., C.; (obsẹnę́titi?).
  88. obsẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. 1) umschatten, beschatten, Cig., Šol.; — 2) blenden, täuschen, C.
  89. obsẹ́niti, -sẹ̑nem, vb. pf. auf jemanden zu scheinen anfangen, bescheinen (o solncu), C.
  90. obsẹ́njiti se, -im se, vb. pf. sich wund liegen, Cig.; obsenjen, voll Druckwunden, Z.; ( nam. obsednjiti; prim. sednja, sedno).
  91. obsẹ́vanje, n. das Besäen.
  92. obsę́žən, -žna, adj. umfangreich, umfassend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., M., nk.
  93. obsežnína, f. der Fassungsraum, DZ.
  94. obsę́žnost, f. der Umfang, Pohl.- Valj. (Rad); — großer Umfang, nk.
  95. obsíniti, -sı̑nem, vb. pf. = obseniti, bescheinen, Mik.
  96. obsípanje, n. die Umschüttung, M.
  97. obslíniti, -slı̑nim, vb. pf. = osliniti, Z.
  98. obslonẹ́ti, -ím, vb. pf. lehnen bleiben, Z., Let.
  99. obslužávanje, n. die Verrichtung, die Abhaltung: o. sv. maše, ogr.- C.; — das Feiern, das Begehen, kajk.- Valj. (Rad).
  100. obsǫ̑bən, -bna, adj. = obseben, C.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA