Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.901-21.000)
-
obrẹzínica, f. dem. obrezina; — das Papierabschnitzel, der Papierspan, Cig.
-
obrẹznína, f. = obrezina 1): obreznine od mesa, lecta, Gor.
-
obrẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. scharf schmecken; ostro, kiselkasto vino obrezne, t. j. vreže, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
obrẹzovȃnje, n. das Beschneiden; — o. lesa, das Behauen, der Zimmerschnitt, V.-Cig.
-
obrẹ́žən, -žna, adj. längs des Ufers stattfindend oder befindlich, Küsten-, Cig., Jan.; obrẹ̑žna občina, eine Ufergemeinde, DZkr.; obrežno plovstvo, die Küstenschiffahrt, DZ.
-
obrẹžína, f. der Quai, Cig., Jan., DZ.
-
obrẹ̑žnik, m. der Küstenbewohner, Jurč.
-
obrídniti, -brı̑dnem, vb. pf. bitter werden, C.
-
obríniti, -brı̑nim, vb. pf. mit Wacholderbeeren versetzen, Cig.
-
1. obrisávanje, n. das Abwischen.
-
2. obrisávanje, n. das Skizzieren, M.
-
obrı̑sən, -sna, adj. schematisch, Cig.
-
obrı̑snica, f. = obrisača, das Handtuch, Cig.
-
obŕkniti se, -bȓknem se, vb. pf. sich hurtig umdrehen, C.
-
obrlę́nəc, -nca, m. die Kreisbewegung, der Wirbel, Mur.; v o. se sukati, sich im Wirbel drehen, Mur.; vse gre v o., vzhŠt.; v o. gnati, Raič ( Let.); veterni o., der Windwirbel, Cig.
-
ǫ́brlin, m. der Pranger, C.; pri obrlinu jezik v precepu držati, kajk.- Valj. (Rad).
-
ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
-
obrnílọ, n. die Weghaspel, das Drehkreuz (bei Durchgängen), Rib.- Burg. (Rok.).
-
obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
-
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
-
obrnjáti, -ȃm, vb. pf. = onesnažiti, oblatiti, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
-
obŕnjenik, m. eine Art Kuchen, Savinska dol.
-
obŕnjenke, f. pl. die Wendeltreppe, C.
-
obrnǫ̑čki, adv. rücklings, ogr.- Mik.
-
obrǫ́bən, -bna, adj. Rand-: obrǫ̑bnọ pogorje, das Randgebirge, Jes.
-
obročȃnka, f. neki polž: die Wendeltreppe (scalaria), Erj. (Z.).
-
obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.
-
obročevína, f. das Bandholz (aus welchem Reife gemacht werden), Cig.
-
obročína, f. ein Stück von einem alten Holzreif, C.
-
obročı̑nje, n. Stücke von alten Holzreifen, C.
-
obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
-
obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
-
obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
-
obrodníca, f. die Wöchnerin (tudi: obrǫ̑dnica), Cig., Plužna pri Bolcu, Kras- Erj. (Torb.); ("obrojnica", Alas.).
-
obrǫ̑nčina, f. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Bes.; (abrončina, Erj. [Rok.]).
-
obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
-
obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
-
obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
-
obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
-
obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
-
obršlẹ̑nək, -nka, m. = bršljan, C.
-
obršlı̑n, m. = bršljan, Z.
-
obršljȃn, m. = bršljan, Štrek.
-
obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
obrtníca, f. die Gewerbetreibende, die Industrielle, Cig., Jan.
-
obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
-
obrtnı̑jski, adj. = obrtniški, Gewerbe-, Industrie-, Cig., Jan., nk.
-
obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
obrtnína, f. = obrtninski davek, die Gewerbesteuer, Cig., Jan.
-
obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
-
obrtnı̑štvọ, n. der Gewerbestand, Jan.
-
obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
-
obŕtnost, f. 1) die Hurtigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig.; — 2) die Gewerbethätigkeit, der Gewerbefleiß, die Betriebsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
obrtovȃłnica, f. das Gewerbelocale, DZ.
-
obrtovȃnje, n. der Betrieb eines Gewerbes, der Industriebetrieb, Cig. (T.), DZ., nk.
-
obrtǫ́vən, -vna, adj. Industrie-, Gewerbe-, DZ.; obrtovne stavbine, Bauten von Betriebsanlagen, obrtovno dopustilo, die Gewerbeconcession, Levst. (Nauk).
-
obrtovína, f. das Industrieerzeugnis, h. t.- Cig. (T.).
-
obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
-
obrȗnka, f. = obrunek 1), C., Glas.
-
obrȗnkarica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
obrȗnkast, adj. narbig, Jan., C.; obrunkaste roke, Let.- C.; obrunkasto lice, Glas.
-
obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
-
obsájanje, n. 1) das Umpflanzen; — 2) das Bepflanzen, M.
-
obsę̑bən, -bna, adj. 1) für sich bestehend, C.; obsebno, eigens, C.; — ausgezeichnet, C.; — 2) = oseben, persönlich, in Person, C.
-
obsebọ́jən, -jna, adj. = osebojen, ogr.- C.
-
obsẹ́danje, n. die Belagerung, Jarn., Cig., Jan., nk.
-
obsẹdávanje, n. das Belagern, Mur.
-
obsẹ́dən, -dna, adj. Belagerungs-, Cig., Jan.; obsẹ̑dni stan, der Belagerungszustand, Cig., Jan., M., nk.
-
obsę̑denəc, -nca, m. 1) der Belagerte, Cig.; — 2) der Besessene, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
-
obsẹdénje, n., ogr.- Valj. (Rad); pogl. obsedanje.
-
obsę̑denost, f. die Besessenheit, Mur., Cig.
-
obsẹ̑dnik, m. der Belagerer, Cig., Jan., Vrt.
-
obsę́ganje, n. das Umfangen.
-
obsəhníti, -sáhnem, vb. pf. verdorren, trocken werden, Jan. (H.).
-
obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
-
obsẹkávanje, n. das Behacken.
-
obsẹ̑na, f. 1) die Beschattung, Mik.; — 2) die Blendung, Cig. (T.); — die Bezauberung, Mik.; — 3) = pošast, C.
-
obsẹ̑ncati, -am, vb. pf. = obsenčiti, ogr.- Valj. (Rad).
-
obsẹ̑nčba, f. die Umschattung, Cig.
-
obsẹ̑nčən, -čna, adj. umschattig, V.-Cig.
-
obsẹ́nčenje, n. die Ueberschattung, Mur., Cig.
-
obsenčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsenčiti; überschatten, Trub.- M., Burg.
-
obsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. überschatten, beschatten.
-
obsẹ̑nčje, n. die Schattierung, Bes.
-
obsenę̑tba, f. die Verzauberung, Mik.
-
obsenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. verzaubern: coprnice znajo človeka obsenetiti, BlKr.- Mik.; — o. se, sich entsetzen, BlKr.- M., C.; (obsẹnę́titi?).
-
obsẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. 1) umschatten, beschatten, Cig., Šol.; — 2) blenden, täuschen, C.
-
obsẹ́niti, -sẹ̑nem, vb. pf. auf jemanden zu scheinen anfangen, bescheinen (o solncu), C.
-
obsẹ́njiti se, -im se, vb. pf. sich wund liegen, Cig.; obsenjen, voll Druckwunden, Z.; ( nam. obsednjiti; prim. sednja, sedno).
-
obsẹ́vanje, n. das Besäen.
-
obsę́žən, -žna, adj. umfangreich, umfassend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., M., nk.
-
obsežnína, f. der Fassungsraum, DZ.
-
obsę́žnost, f. der Umfang, Pohl.- Valj. (Rad); — großer Umfang, nk.
-
obsíniti, -sı̑nem, vb. pf. = obseniti, bescheinen, Mik.
-
obsípanje, n. die Umschüttung, M.
-
obslíniti, -slı̑nim, vb. pf. = osliniti, Z.
-
obslonẹ́ti, -ím, vb. pf. lehnen bleiben, Z., Let.
-
obslužávanje, n. die Verrichtung, die Abhaltung: o. sv. maše, ogr.- C.; — das Feiern, das Begehen, kajk.- Valj. (Rad).
-
obsǫ̑bən, -bna, adj. = obseben, C.
20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani