Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.701-20.800)
-
oblizávanje, n. das Belecken.
-
obliznẹ̑la, f. ein naschhaftes Weib, Dol.
-
oblı̑znik, m. das Leckermaul, Cig.
-
oblízniti, -lı̑znem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
-
oblı̑znjenəc, -nca, m. der Schlecker, Cig., Jan.
-
oblizovȃnje, n. das Belecken, das Ablecken.
-
oblı̑žnji, adj. umliegend, nachbarlich, Cig., Jan.; — anliegend ( math.), Cig. (T.).
-
obljȗbən, -bna, adj. Gelöbnis-, Votiv-: obljubni dar, Cig.
-
obljúbljenəc, -nca, m. der Verheißene, Mur., Cig., Ravn.
-
obljúbljenica, f. die Verlobte, die Braut, Mur., Cig.
-
obljúbljenje, n. = obljuba, das Versprechen, Guts. (Res.).
-
obljȗbnik, m. der Verheißer, Cig.; — meniški o., der das Mönchsgelübde abgelegt hat, der Profess, Cig., Cv.
-
oblǫ́čən, -čna, adj. 1) Bogen-: oblǫ̑čni zlog, der Bogenstil, Cig. (T.); — 2) bogenförmig, Jan., Cig. (T.); gewölbt, C.
-
oblǫ̑čnica, f. 1) die Bogenlinie ( math.), Cig. (T.); — 2) der Fensterladen, der Fensterbalken, Mur., Cig., ogr.- C.
-
oblogółtən, -tna, adj. gefräßig, C.
-
oblǫ̑n, m., Cig., Jan., pogl. balon.
-
oblosùn, -súna, adj. gefräßig, unmäßig ("ker oblo, neprežvečeno sune"), vzhŠt., ogr.- C.
-
oblosúnost, f. die Völlerei, die Unmäßigkeit, ogr.- M., C.
-
oblotǫ̑čnik, m. oblotočniki, Rundwürmer (nemathelmia), Cig. (T.), Erj. (Rok.).
-
ọ̑blovina, f. coll. Hobelspäne, BlKr.
-
obméjən, -jna, adj. an der Grenze gelegen, Grenz-, nk.
-
obmejníčiti, -nı̑čim, vb. pf. mit Grenzsteinen umgrenzen, M.
-
obmẹ́stən, adj. zur Umgebung der Stadt gehörig, Nov.; die Stadt umgebend: obmẹ̑stni nasipi, der Ringwall einer Stadt, Cig.
-
obmółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen.
-
obmútniti, -mȗtnem, vb. pf. stumm werden, Mur., Ravn.
-
obmúzniti, -mȗznem, vb. pf. (mit einem Zuge) ringsum abstreifen, Z.
-
obnáditi, -im, vb. pf. mit Stahl belegen ( z. B. einen Amboss), Goriš.- Mik., Gor.; v fužinah obnadijo lemeže, kadar se pokrhajo, Kras.
-
obnam, adv. = iz začetka, izprva, Jan., Glas.
-
obnȃša, f. 1) das Betragen, das Verhalten, Cig., Jan., C.; — die Action, die Geberden, Cig., Jan.; — 2) die Verleumdung, C.
-
obnȃšanje, n. 1) die theophorische Procession, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek. (Let.), Črniče ( Goriš.); — das Kirchweihfest, Ip., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) das Betragen, das Benehmen; — die Geberden, die Action ( z. B. eines Schauspielers), Mur., Cig.; — 3) das Verleumden, C.
-
obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
-
obnašȃvec, -vca, m. der Verleumder, C.
-
obnȃšba, f. = obnašanje 4), das Benehmen, ZgD.; — das Geberdenspiel, Cig.
-
obnavljáč, m. der Erneuerer, C.; — der Regenerator ( phys.), Cig. (T.).
-
obnávljanje, n. das Erneuern, Mur., Jan.; domačega ognja o., Navr. (Let.).
-
obnávljati, -am, vb. impf. ad obnoviti; erneuern; — reactivieren, Jan.; — reproducieren ( zool.), Cig. (T.).
-
obnavljávnost, f. die Reproductionskraft, Cig.
-
obnážiti, -im, vb. pf. nackt ausziehen, entblößen, Mur., Jan.; obnažil se je človek, ki z raztrgano obleko s tujega domov pride, Podkrnci- Erj. (Torb.); — jemanden arm machen, ihm den Beutel ausleeren, Cig.
-
obnę̑bje, n. das Firmament, der Himmel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; premišljevanje obnebja, Ravn.
-
obnemȃga, f. = obnemaganje, M.
-
obnemȃganje, n. das Schwachwerden, das Erlahmen, das Unterliegen.
-
obnemȃgati, -am, vb. impf. ad obnemoči; die Kraft verlieren, erlahmen, unterliegen; o. pod težavo, Bas.; živina pod tovorom obnemaga in pade, Vrtov. (Km. k.); — (rabi se tudi kot vb. pf. = obnemoči).
-
obnẹmẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, verstummen, Mur., Cig., Jan.; — = sterben, C.
-
obnemọ̑č, f. die Erschlaffung, Cig.
-
obnemóči, -mǫ́rem, vb. pf. die Kraft verlieren, erlahmen; obnemogel, entkräftet, invalid, Cig., Jan., C.; usmiliti se živine, ki na poti obnemore, Vrtov. (Km. k.); obnemoči svoje dolgove plačati, insolvent werden, DZ.
-
obnemóglost, f. = onemoglost, die Entkräftung, die Erschöpfung (als Zustand), Jan. (H.).
-
obnésti, -nésem, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) behandeln: grdo o. koga, C.; — 3) o. se, ausfallen: letina se nam je dobro obnesla, Cig.; govoril je o vinstvu, ki se bode toliko obneslo, LjZv.; — gut ausfallen, gedeihen, gelingen, Cig., Jan.; — sich benehmen, Cig.; dobro si se obnesel, Z.; — sich hervorthun, sich auszeichnen, Cig.; o. se komu, sich jemandem gegenüber ( z. B. durch ein großes Geschenk) auszeichnen, M.; — o. se za koga, sich jemandes annehmen, C.
-
obnẹ́titi, -im, vb. pf. Feuer um etwas schüren, umschüren, Cig.; lonec o., BlKr.- M.
-
obneúmovati, -ujem, vb. pf. närrisch werden, Gor.
-
obnevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. erblinden, Cig., Jan., M.
-
obnevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. = onevoljiti, Jan. (H.).
-
obnìt, -nı̑ti, f. der Rietkamm am Webstuhl, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = pl. obniti, Mur.; die Litze oder Helfe am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
-
obnóčən, -čna, adj. was über Nacht geschieht, Mur.
-
obnọ̑čnica, f. die Nachtschicht, Cig. (T.).
-
obnorẹ́ti, -ím, vb. pf. ein Narr werden, den Verstand verlieren.
-
obnoríti, -ím, vb. pf. bethören, täuschen, betrügen, Meg., Mur., Boh., Krelj, Svet. (Rok.); menite li, da boste njega obnorili, kakor se človek obnori? Dalm.; glejte, da vas kdo ne obnori! Trub.; slednjega človeka jeza obnori, Jsvkr.
-
obnòs, * -nǫ́sa, m. die Haltung, das Benehmen, C.
-
obnósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) mit dem Tragen fertig werden: vse bode sama v malin obnosila, Gor.; — 3) = ponositi, abtragen, abnützen: o. obleko, črevlje; obnošena suknja.
-
obnosljáti, -ȃm, vb. pf. beschnüffeln, Vrt.
-
obnǫ̑ša, f. das Betragen, M., Ravn., Slom.; — die Sitte, C.
-
obnǫ̑va, f. die Erneuerung, Cig., Jan.; die Reproduction ( zool.), Cig. (T.).
-
obnovı̑telj, m. der Erneuerer, Zora.
-
obnovı̑təv, -tve, f. die Erneuerung, Cig., nk.; die Reproduction, Jan.
-
obnovíti, -ím, vb. pf. erneuern; pravdo o., den Process reassumieren, Cig.; — renovieren, Jan.; o. sliko, ein Gemälde auffrischen, Cig. (T.); — reproducieren ( zool.), Cig. (T.).
-
obnovljénje, n. die Erneuerung, die Renovierung.
-
obnovník, m. der Erneuerer, Raič (Slov.).
-
obnọ̑žən, -žna, adj. = obnožnat: o. sat, Cig.
-
obnọ̑žina, f. der Blumenstaub an den Füßen der Bienen, das Bienenhöschen, Cig., Svet. (Rok.); (obnọ̑žna, Kr.- Valj. [Rad]).
-
obnọ̑žje, n. = obnožina, Cig., Svet. (Rok.), Nov.; matica ne hodi po obnožje, Levst. (Beč.).
-
obnọ̑žnat, adj. mit Blumenstaub beladen, Cig.; mit Blumenstaub gemengt: obnožnati med, Levst. (Beč.).
-
obnọ̑žnja, f. die Concubine, C., Mik.
-
obǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommelschlag bekannt geben, Cig.
-
obǫ̑čən, -čna, adj., nam. obločen: obočna jama, die Gewölbehöhle ( geogr.), Cig. (T.).
-
obǫ̑dən, -dna, adj. Peripherie-: obodni kot, Cel. (Geom.); obodna brzina, die Peripheriegeschwindigkeit, obodna mera, das Spannmaß, Cig. (T.).
-
obǫ̑dnica, f. = krožnica, die Kreislinie, Cig., Jan.
-
obǫ̑dnik, m. die Perigonblüte, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
obodvọ̑jən, -jna, adj. = obojen, beiderseitig, C.
-
obọ̑jən, -jna, adj. zu beiden gehörig, beide(s) betreffend, beiderseitig; Mož in oblakov vojsko je obojno Končala temna noč, Preš.; — zwitterig, Cig. (T.).
-
obojeplátən, -tna, adj. beiderseitig, Cig.
-
obojerǫ́čən, -čna, adj. zweihändig, Cig.
-
obojerǫ̑čnica, f. die Zweihändige, V.-Cig.
-
obojerǫ̑čnik, m. der Zweihändige, V.-Cig.
-
obojespółən, -łna, adj. aus beiden Geschlechtern bestehend: obojespolno društvo, SlN.
-
obojestràn, -strána, adj. beiderseitig, Jan., Cig. (T.).
-
obojestránski, adj. beiderseitig, Cig., C., nk.
-
obojnák, m. = obojak, der Zwitter, Mur.
-
obọ̑jnat, adj. = obojen, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
-
obǫ̑jnica, f. deska za oboj: die Schiffplanke, Cig., DZ.
-
obọ̑jnik, m. der Zwitter, C.
-
obǫ̑knica, f. der Fensterladen, Mur., Cig., Jan., SlN.
-
obolẹ́hniti, -ẹ̑hnem, vb. pf. kränklich werden, ersiechen, Cig., C.
-
óbołən, -łna, adj. unpässlich, kränklich, C.
-
obolẹ̑nje, n. die Erkrankung, Cig., Jan.
-
obolẹ́zniti, -ẹ̑znim, vb. pf. mit einer Krankheit behaften, anstecken, C.
-
obółzniti, -nem, vb. pf. mit einmaligem Hervorstrecken der Zunge ablecken, Mur., Jan., Mik., jvzhŠt.; — iz: oblzniti, Mik. (V. Gr. I. 323.).
-
oborína, f. der Niederschlag ( chem.), C., Cig. (T.); kristalaste oborine, krystallinische Sedimentgesteine, Erj. (Min.); — hs.
-
oborǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
-
oborǫ́ženje, n. die Bewaffnung, die Ausrüstung, Mur., Cig., nk.
-
oborǫ̑ženstvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
-
obotávən, -vna, adj. säumig, zögernd, Jan., Vrt., Let.
20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani