Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (20.601-20.700)

  1. obistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, bewahrheiten, Cig. (T.), nk.
  2. objádranje, n. die Umseglung, Cig., nk.
  3. objágnjiti se, -im se, vb. pf. gebären (o ovci), Burg. (Rok.).
  4. objasnílọ, n. die Erläuterung, Cig. (T.).
  5. objasníti, -ním, vb. pf. 1) heiter machen, Cig., Jan., M.; — 2) erläutern, Cig. (T.); ( hs., rus.).
  6. objasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad objasniti; 1) aufheitern, Glas.; — 2) erläutern, Cig. (T.); tudi: objašnjevati.
  7. objȃvnica, f. der Avisobrief, Jan. (H.).
  8. objẹ́danje, n. 1) das Abfressen; — 2) die Ehrabschneidung, Cig.
  9. objẹ́dən, -dna, adj. = objesten, muthwillig, frech, Habd., C.; objedno tele, C.; njih konji so objedniši kakor volkovi na večer, Dalm.
  10. objẹ̑dnica, f. eine Krankheit infolge übermäßigen Fressens, die Fresswehe (bei den Pferden), Cig.
  11. objẹ́dnost, f. = objestnost, frecher Muthwille: iz objednosti, Dalm.; die Ausgelassenheit, Krelj.
  12. objektīvən, -vna, adj. stvaren, nepristranski, objectiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  13. objektīvnost, f. stvarnost, nepristranstvo, die Objectivität, Jan., Cig. (T.), nk.
  14. objẹ̑manje, n. das Umarmen, die Umarmungen.
  15. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
  16. objẹ̑stnež, m. der Muthwillige, der Uebermüthige, Cig.
  17. objẹ́stnost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit, Kras, Cig., Jan.; o. telet, Jsvkr.; die Frechheit, Dict.- Mik., C.
  18. objẹ̑zdnik, m. der Bereiter, der Ueberreiter, Jan. (H.).
  19. objǫ́kanje, n. das Beweinen, tudi: objokȃnje: objokanja vreden, Valj. (Rad).
  20. objokovánec, m. der Beweinte, Ravn.- Valj. (Rad).
  21. objokovȃnje, n. das Beweinen; objokovanja vreden, beweinenswert, Cig.
  22. obkládən, adj. Fournier-: obklȃdna deščica, Cig.
  23. obkmę́tovanje, n. der Anbau, DZ.
  24. obkoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = obkoreniniti se, Z.
  25. obkoreníniti se, -ı̑nim se, vb. pf. = okoreniniti se, sich bewurzeln, Z.
  26. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
  27. obkrajína, f. kar je ob kraju: pocestne obkrajine, Bankete, Levst. (Cest.).
  28. obkrȃjnica, f. die Randbemerkung, die Marginalie, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — die Randverzierung, DZ.
  29. obkrǫ́žən, -žna, adj. dem Kreise umschrieben ( math.), Cig. (T.).
  30. oblȃčən, -čna, adj. wolkig, umwölkt: oblačno nebo; oblačno je, der Himmel ist bewölkt; — oblačno steklo, ein mattes Glas, Cig.
  31. obláčenje, n. das Ankleiden.
  32. oblačíłən, -łna, adj. Kleider-, Mur., Jan.
  33. oblačı̑łnica, f. die Kleiderkammer, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); — die Sacristei, C.
  34. oblačı̑łničar, -rja, m. der Kleiderkämmerer, Cig.
  35. oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
  36. oblȃčnat, adj. = oblačen, Mur.
  37. oblȃčnost, f. die Umwölkung.
  38. obládanje, n. die Besiegung, der Sieg, Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
  39. obladník, m. der Sieger, C.
  40. obládnost, f. = oblada, der Sieg, ogr.- Valj. (Rad).
  41. oblȃganje, n. das Umlegen; — das Belegen.
  42. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
  43. oblakoplǫ́dən, -dna, adj. wolkenerzeugend: oblakoplodne gore, Glas.
  44. oblakorǫ́dən, -dna, adj. wolkenerzeugend, Jan.
  45. oblȃkovina, f. die äußere, grüne Nussschale, Cig., C., Mik., Tuš. (R.), Gor., Kras.
  46. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
  47. ọ̑blanica, f. der Hobelspan.
  48. ọ̑blanje, n. 1) das Hobeln; — 2) Hobelspäne.
  49. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  50. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
  51. oblȃstnež, m. ein herrisch sich benehmender Mensch, DSv.
  52. oblastníca, f. die Gewalthaberin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan., C.
  53. oblastnı̑ja, f. = oblast 3), oblastvo 2), Cig., Jan.
  54. oblastnı̑jski, adj. = oblastven, obrigkeitlich, Jan.
  55. oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.
  56. oblastnı̑štvọ, n. die Regierung, C.; die Behörde, Jan. (H.).
  57. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
  58. oblastovȃnje, n. das Ausüben der Gewalt, die Herrschaft, Dict.; o. na zemlji stoji v božjih rokah, Dalm.
  59. oblȃstvən, -tvəna, adj. behördlich, obrigkeitlich, nk.
  60. oblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., SlN.
  61. oblaznẹ́lost, f. die Verrücktheit, SlN.
  62. oblaznẹ́ti, -ím, vb. pf. verrückt werden, närrisch werden, C., Bes., Let.
  63. oblázniti, -nem, vb. pf. 1) = obolzniti, C.; — 2) o. se, auf nüchternen Magen etwas genießen, die Nüchternheit brechen, ( z. B. an Fasttagen), C.
  64. obláženje, n. 1) die Veredlung, Zora; — 2) die Beglückung, C.
  65. oblaževáłən, -łna, adj. seligmachend, heilbringend, Cig., Jan.
  66. oblažíłən, -łna, adj. beseligend, C.
  67. oblẹ̑čnik, m. der Kleiderkasten, C.
  68. oblẹčnína, f. die Bekleidungsgebür, DZ.
  69. 1. oblẹ́dən, -dna, adj. etwas blass, Jan., Dol.; o. obraz, Jurč.
  70. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
  71. obledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis werden, eisig werden, Mur., C.; rastline obledenijo, ako po dežju deževnica po njih zmrzne, vzhŠt.; obledenele rastline, vzhŠt.
  72. oblę̑dnež, m. = obleden človek, M.
  73. oblẹ́dniti, -blẹ̑dnem, vb. pf. = obledeti, M.
  74. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
  75. oblę́ganje, n. das Belagern, M., nk.
  76. oblę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. belagern, Jan.
  77. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  78. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  79. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
  80. oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
  81. oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
  82. oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
  83. oblẹ́tanje, n. das Umfliegen, M.
  84. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
  85. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
  86. oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
  87. oblə̀zniti, -nem, vb. pf. = obolzniti, ablecken, M., C.
  88. oblę̑žən, -žna, adj. Belagerungs-, Jan. (H.).
  89. obležę́nəc, -nca, m. der Belagerte, Cig., Jan.
  90. obležénje, n. die Belagerung, Dalm.
  91. obležník, m. der Belagerer, Cig.
  92. 1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
  93. 2. oblíčən, -čna, adj. rundlich, Z.; — oblı̑čni ogel, der Kugelwinkel, Cig.
  94. oblíčina, f. = olupek od krompirja ali repe, Notr.
  95. oblı̑čnica, f. die Maske, Jan., C.
  96. oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
  97. oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort ( phil.), Cig. (T.).
  98. oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
  99. oblı̑n, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid- Erj. (Torb.).
  100. oblína, f. 1) die Rundung, Mur., Cig., C.; — die Kugelform, Cig., Jan.; — 2) ein rundes, ungespaltenes Stück Holz, C.; — 3) die Mantelfläche eines cylinderförmigen Körpers, Cig., Jan., Cig. (T.); valjeva oblina, DZ.

   20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA