Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.501-20.600)
-
obdarjevȃnje, n. das Beschenken, nk.; — die Prämiierung, DZkr.
-
obdarovánəc, -nca, m. = obdarjenec, Cig., Jan., C.
-
obdarovȃnje, n. die Beschenkung: o. ubogih, Valj. (Rad).
-
obdarovánka, f. = obdarjenka, Cig.
-
obdẹlávanje, n. das Bearbeiten.
-
obdẹlováłən, -łna, adj. die Bodencultur betreffend: obdelovȃłna vrsta, die Culturgattung, DZ.
-
obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
-
obdẹlovȃnski, adj. = obdelovalen: o. red, Nov.
-
obdelovávən, -vna, adj. bearbeitbar, cultivierbar, Cig.
-
obdóbən, -bna, adj. = občasen, periodisch, h. t.- Cig. (T.), DZ.
-
obdółžən, -žna, adj. Beschuldigungs-; obdȏłžna priča, der Belastungszeuge, Cig.
-
obdolžę́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., nk.; (obdółženəc, Mur., Jan.).
-
obdolženík, m. = obdolženec, Jan. (H.).
-
obdolžénje, n. = obdolžitev.
-
obdolžę́nka, f. die Beschuldigte, nk.; (obdółženka, Mur.).
-
obdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. bereiben, Cig.
-
obdržávanje, n. = zdržavanje, das Halten, das Beobachten, kajk.- Valj. (Rad).
-
obdŕžən, -žna, adj. behaltsam, Cig.
-
obẹ́čanje, n. die Verheißung, Cig., M., obẹčanjè, ogr.- Valj. (Rad).
-
obẹ́dən, -dna, adj. zur Mahlzeit gehörig: obẹ̑dna molitev, das Tischgebet, Slom.
-
obédən, -éna, num. = nobeden, Alas., Cig., Krelj- Mik., Skal.- Let., BlKr., Rib.- Cv., Ben.- Kl., GBrda.
-
obẹ̑dnica, f. das Speisezimmer, der Speisesaal, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
-
obẹ̑dnik, m. der Mittagsgast, Mur., Cig., Jan.; der Mittagskostgänger, SlN.- C.
-
obẹdnína, f. das Mittagsmahlgeld, vzhŠt.- C.
-
obẹdovȃłnica, f. = obednica, Cig.
-
obẹ̑dovanje, n. das Speisen; — das Mahl, Jan., C.; das Mittagsessen, Mur., Cig.
-
obę́drnice, f. pl. = hlače, Zv.
-
obẹ́kniti, -ẹ̑knem, vb. pf. Kraft verlieren, Svet. (Rok.); — nam. obvekniti; prim. vek.
-
obẹlína, f. die abgenommene junge Baumrinde, die Obst- oder Knollenschale, C.
-
obẹlı̑nje, n. coll. abgenommene Baumrinden, Obstschalen, Knollenschalen, C.
-
ǫ̑bəłnica, f. die Waldscabiose (scabiosa silvatica), C.
-
óbẹłnọ, n. 1) der graue Staar, C., SlGor.; — 2) das Weißholz, der Splint, C.
-
obę́niti, -nem, vb. pf. 1) welk werden, C.; — 2) trocken werden ( n. pr. o cesti), C.; obeniti se, jvzhŠt.; — iz: obveniti.
-
obẹ̑nož, adv. mit beiden Füßen, Telov.
-
obẹrǫ́čən, -čna, adj. beiderhändig, Jan.
-
obeseljávanje, n. das Trösten, ogr.- Valj. (Rad).
-
obesę́łnost, f. = obeselje (tudi: obę̑sełnost), ogr.- Valj. (Rad).
-
obẹsíłən, -łna, adj. zum Auf-, Anhängen bestimmt: obẹsı̑łna ključalnica, das Anlegeschloss, Cig.
-
obẹsı̑łnica, f. 1) das Anlegeschloss, Cig.; — 2) das Hochgericht, Mur., Ravn.; pl. obesilnice = vislice, Jan.
-
obẹsı̑łnik, m. der Kleiderstock, DZ.; der Kleiderrechen, Jan., DZ.; — kljuka, na katero se kaj obeša, der Hängehaken, C.
-
obẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. in Wuth gerathen, Bes.
-
obẹ̑snica, f. das Anlege-, Vorlegeschloss, Jan., DZ.
-
obẹ́stən, -stna, adj. = objesten, C., Erj. (Izb. sp.).
-
obestràn, -strána, adj. = obojestran, Jan. (H.).
-
obẹšȃłnica, f. = obešalo 2), Cig.
-
obẹšȃłnik, m. das Schwertgehänge, C.
-
obẹ́šanje, n. das Aufhängen, das Hängen, das Anhängen.
-
obẹ̑šenəc, -nca, m. der Gehängte, Cig., Jurč.
-
obẹ̑šenica, f. 1) die Erhängte, SlN.; — 2) das Anhängeschloss, Cig., C.
-
obẹšenína, f. das Hängewerk, das Hängsel, Jan.
-
obẹšenják, m. der Gehängte, der Erhängte, C., Vest., SlN.; der Galgenvogel, Valj. (Rad).
-
obẹ́tanje, n. das Versprechen, die Versprechungen.
-
obẹ́tavən, -vna, adj. 1) gerne versprechend, Mur., SlN.; — 2) viel versprechend, hoffnungsvoll, Mur., Kr.- M.; otrok je prav obetaven, UčT.
-
obẹ́tavnost, f. die Geneigtheit, Versprechungen zu machen, M.
-
obẹ́tən, -tna, adj. = obetaven 2), viel versprechend, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
obẹ̑tnica, f. die Versprecherin, Cig.
-
obẹ̑tnik, m. der Versprecher, der Promittent, Cig., Jan.
-
obẹ́tnost, f. die Geneigtheit, oft und viel zu versprechen, Mur.
-
obẹtoję̑mnik, m. der das Versprechen empfängt, der Promissarius, Cig.
-
obẹtȗn, m. der Vielversprecher, Mur., Cig.
-
obę́zanost, f. = obvezanost, die Verbindlichkeit, Cig. (T.).
-
obezı̑łnica, f. = obeza, der Verband, Cig.
-
obę̑znica, f. = obveznica, der Verband: črez čelo je imel obeznico, umazano ruto, Jurč.
-
obglávljenje, n. die Enthauptung, Cig., Jan., nk.
-
obglę́dən, -dna, adj. = ogleden, periskopisch, Cig.
-
obgodrnjáti, -ȃm, vb. pf. brummend bekritteln: stare ženske, ki ves svet obgodrnjajo, Jurč.
-
obgòn, -gǫ́na, m. die Welle: prekucni o., o. iz seje, iz ježe (Sitzwelle, Reiterwelle), Telov.
-
obhȃjanəc, -nca, m. der Communicant, Cig., Jan., C.
-
obhȃjanje, n. 1) das Herumgehen, Cig.; — (o bčelah), die Bienenwuth, Cig.; — 2) der Umgang: o. z veliko gospodo, Cig.; — 3) das festliche Begehen, die Feier; o. praznikov, godov; — 4) die Spendung des Altarssacramentes.
-
obhȃjanka, f. die Communicantin, Cig., Jan., ZgD.
-
obhajíłən, -łna, adj. Communions-.
-
obhiníti, -ím, vb. pf. betrügen, Krelj; o. koga v čem, C.
-
obhǫ́dən, -dna, adj. 1) ambulant, Cig.; Begehungs-: obhǫ̑dna komisija, DZ.; obhodna straža, die Patrouille, Cig., Jan.; — Umlaufs-: obhodni čas, Sen. (Fiz.); — 2) umgehbar, Mur., Cig.
-
obhǫ́dnica, * f. zvezda o. = premičnica, der Planet, Jan. (H.).
-
obhǫ̑dnik, m. der Currendenträger, der Bote, C.; dekanijski, občinski o., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Kaplan, Cig., Notr.- Z.; "po nekatere kraje obhodnika imenujejo kaplana, ker na mesto župnika hodi po župi n. pr. k bolnikom i. t. d., Erj. (Torb.); — der Priester, der in den Filialkirchen die Messe lesen muss, Štrek.; — = pohajač, Vod. (Izb. sp.).
-
obhọ̑dnja, f. der Umgang, Jan. (H.); die Procession, Valj. (Rad).
-
obhojénje, n. = praha, die Befruchtung der Bienenkönigin, Gol.
-
običȃjən, -jna, adj. gebräuchlich, herkömmlich, gewöhnlich, Jan., nk.; — običajno pravo, das Gewohnheitsrecht, Cig. (T.).
-
običȃjnica, f. das Rituale, C.; pogl. obrednica.
-
običȃjnik, m. = običajnica, Jan. (H.).
-
obíčən, -čna, adj. gebräuchlich, üblich, gewöhnlich, Cig., Jan.; zelo običen priimek, Erj. (Torb.).
-
obíkniti, -ı̑knem, vb. pf. 1) sich gewöhnen, Habd.- Mik.; — 2) nachgeben, nachlassen, Mik.; bolečina obikne, Cig.
-
obı̑łən, -łna, adj. reichlich; obilna mera; obilni pridelki; obilno je žita, vina, Getreide, Wein gibt es in Ueberfluss; po obilnem imeti, in Fülle haben; — obilna suknja, ein weiter Rock, Z.; obilna ženska, ein wohlgenährtes Weib, Zora, jvzhŠt.
-
obilnják, m. = obiljak, kresnik: obilnjaki se sekajo, es wetterleuchtet, vzhŠt.- Kres III. 536.
-
obı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.- Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.- Valj. (Rad).
-
obiłnováti, -ȗjem, vb. impf. = obilovati, Dict.
-
obilovȃnje, n. der Ueberfluss, C.
-
obímən, -mna, adj. Volums-: obı̑mna enota, Cig. (T.).
-
obíniti, -ı̑nem, vb. pf. ( nam. obimniti) = objeti, Mur., C., Mik., vzhŠt.
-
obínjanje, n., Npes.-Vraz, pogl. objemanje.
-
obínjati, -am, vb. impf., vzhŠt., pogl. objemati.
-
obinjávati, -am, vb. impf., C., pogl. objemati.
-
obíranje, n. 1) das Abklauben, das Ablesen, das Abnehmen; — 2) das Verleumden.
-
obı̑rčən, -čna, adj. kdor rad ljudi obira, verleumderisch, Jarn.
-
obiskáłən, -łna, adj. Besuchs-: obiskȃłni listič = vizitnica, die Visitkarte, Cig.
-
obiskȃłnica, f. = vizitnica, die Visitkarte, Cig., C.
-
obískanje, n. der Besuch, Cig., Jan.
-
obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.
-
obísniti, -ı̑snem, vb. pf., nam. obvisniti, hängen bleiben, ogr.- Mik., C.
-
obı̑stən, -tna, adj. Nieren-: obistna pečenka, der Nierenbraten.
20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani