Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.401-20.500)
-
1. muravína, f. = murava 1), C.
-
2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
-
múrən, -rna, m., pogl. murin.
-
múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
-
múrinčək, -čka, m. dem. murinec, Cig.
-
múrinəc, -nca, m. = murin 3), Jarn., Zora.
-
múrinica, f. = murin, die Feldgrille, Valv.- M., Bes.
-
múrinič, m. = murin 3), Mur., Cig.
-
mȗrnica, f. slana murnica, Dol.; pogl. solomurja.
-
mȗrvən, -vna, adj. Maulbeer-; murvno drevo.
-
mušelīn, m. = mušlin, Jan. (H.).
-
múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).
-
múšina, f. die Fliegentraube, C.
-
muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
-
muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
-
muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
-
muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
-
mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.
-
mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.- Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).
-
mȗšnik, m. das Breitkölbchen (platanthera), Medv. (Rok.).
-
mȗšnjak, m. der Fliegenkoth, C.
-
mušǫ̑n, m. die Bremse, C.
-
mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
-
mȗtnica, f. das Mauthaus, Jan.
-
mutnína, f. die Mautgebür, Jan.
-
múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
-
muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
-
muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
-
muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
-
muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
-
mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
-
muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
-
muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
-
múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
-
múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
-
mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
-
mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
-
mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
-
mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
-
mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.
-
mužína, f. der Sumpf, der Morast, Mur., ogr.- C., Mik.
-
mȗžnat, adj. sumpfig, C., Trst. (Let.); schlammig, Cig.
-
mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
-
mužnatína, f. eine sumpfige Gegend, C.
-
mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.- C.
-
obȃdanje, n. das Versetzen von Stichen.
-
obȃdnica, f. die Dasselfliege (oestrus), Erj. (Z.).
-
obadvọ̑jən, -jna, adj. = obodvojen, obojen, Polj.
-
obȃjtanje, n. das Schalwerk, Cig.
-
obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
-
obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
-
obalína, f. das Herabgeworfene, C., Z.; — pl. obaline = razvaline, C.
-
obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
-
obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
-
obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
-
obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
-
občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.- C.
-
občȃnka, f. ein weibliches Gemeindemitglied, Levst. (Nauk).
-
občȃnstvọ, n. die Gemeindemitgliedschaft: častno o., Levst. (Nauk).
-
občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
-
občásnost, f. die Periodicität, Jan.
-
občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
-
ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
-
ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
-
ǫ́bčənski, adj. = občen: občenski prid, Krelj.
-
občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
-
občevȃnje, n. der Verkehr, die Gemeinschaft, ogr.- C., nk.; die Communication ( phys., merc.), Cig. (T.).
-
občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
-
občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
-
ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
-
občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
-
ǫ́bčinəc, -nca, m. = občan, C., Nov.
-
občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
-
občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
-
občinjàn, -ána, m. = občan, C., Zv.
-
občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
-
občı̑nka, f. = občinek, M.
-
ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).
-
ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
-
občı̑nščina, f. = občinstvo, die Gemeinschaft, C.
-
občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
-
občnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig., Jan.
-
ǫ́bčnost, f. die Allgemeinheit, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
-
občnoveljávən, -vna, adj. allgemein giltig, nk.
-
občudovȃnje, n. die Bewunderung, Mur., Jan., nk.
-
občúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachlassen (o bolečini), ogr.- C.
-
občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
-
občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
-
občútnost, f. 1) die Empfindbarkeit, die Fühlbarkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) das Empfindungsvermögen, Cig., Jan., C.
-
obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.
-
obdáčenje, n. die Besteuerung, C.
-
obdȃčenost, f. die Zinsbarkeit, die Steuerpflicht, Cig.
-
obdȃjanje, n. das Umgeben.
-
obdȃn, f. der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
obdȃnək, -nka, m. 1) das Tagesgeschäft, Z.; — 2) = obdan, f., Z.
-
obdaníca, f. die Tagschicht, Jan. (H.).
-
obdánja, f. = obdan, der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
-
obdarję́nka, f. die Beschenkte, die Geschenknehmerin, Cig.
19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani