Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (20.401-20.500)

  1. 1. muravína, f. = murava 1), C.
  2. 2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
  3. múrən, -rna, m., pogl. murin.
  4. múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
  5. múrinčək, -čka, m. dem. murinec, Cig.
  6. múrinəc, -nca, m. = murin 3), Jarn., Zora.
  7. múrinica, f. = murin, die Feldgrille, Valv.- M., Bes.
  8. múrinič, m. = murin 3), Mur., Cig.
  9. mȗrnica, f. slana murnica, Dol.; pogl. solomurja.
  10. mȗrvən, -vna, adj. Maulbeer-; murvno drevo.
  11. mušelīn, m. = mušlin, Jan. (H.).
  12. múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).
  13. múšina, f. die Fliegentraube, C.
  14. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  15. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  16. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  17. muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
  18. mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.
  19. mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.- Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).
  20. mȗšnik, m. das Breitkölbchen (platanthera), Medv. (Rok.).
  21. mȗšnjak, m. der Fliegenkoth, C.
  22. mušǫ̑n, m. die Bremse, C.
  23. mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
  24. mȗtnica, f. das Mauthaus, Jan.
  25. mutnína, f. die Mautgebür, Jan.
  26. múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
  27. muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
  28. muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
  29. muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
  30. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
  31. mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
  32. muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
  33. muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
  34. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
  35. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  36. mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
  37. mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
  38. mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
  39. mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
  40. mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
  41. mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.
  42. mužína, f. der Sumpf, der Morast, Mur., ogr.- C., Mik.
  43. mȗžnat, adj. sumpfig, C., Trst. (Let.); schlammig, Cig.
  44. mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
  45. mužnatína, f. eine sumpfige Gegend, C.
  46. mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.- C.
  47. obȃdanje, n. das Versetzen von Stichen.
  48. obȃdnica, f. die Dasselfliege (oestrus), Erj. (Z.).
  49. obadvọ̑jən, -jna, adj. = obodvojen, obojen, Polj.
  50. obȃjtanje, n. das Schalwerk, Cig.
  51. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
  52. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
  53. obalína, f. das Herabgeworfene, C., Z.; — pl. obaline = razvaline, C.
  54. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
  55. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
  56. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
  57. obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
  58. občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.- C.
  59. občȃnka, f. ein weibliches Gemeindemitglied, Levst. (Nauk).
  60. občȃnstvọ, n. die Gemeindemitgliedschaft: častno o., Levst. (Nauk).
  61. občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
  62. občásnost, f. die Periodicität, Jan.
  63. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
  64. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
  65. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
  66. ǫ́bčənski, adj. = občen: občenski prid, Krelj.
  67. občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
  68. občevȃnje, n. der Verkehr, die Gemeinschaft, ogr.- C., nk.; die Communication ( phys., merc.), Cig. (T.).
  69. občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
  70. občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
  71. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
  72. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
  73. ǫ́bčinəc, -nca, m. = občan, C., Nov.
  74. občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
  75. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
  76. občinjàn, -ána, m. = občan, C., Zv.
  77. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
  78. občı̑nka, f. = občinek, M.
  79. ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).
  80. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
  81. občı̑nščina, f. = občinstvo, die Gemeinschaft, C.
  82. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
  83. občnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig., Jan.
  84. ǫ́bčnost, f. die Allgemeinheit, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  85. občnoveljávən, -vna, adj. allgemein giltig, nk.
  86. občudovȃnje, n. die Bewunderung, Mur., Jan., nk.
  87. občúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachlassen (o bolečini), ogr.- C.
  88. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
  89. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
  90. občútnost, f. 1) die Empfindbarkeit, die Fühlbarkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) das Empfindungsvermögen, Cig., Jan., C.
  91. obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.
  92. obdáčenje, n. die Besteuerung, C.
  93. obdȃčenost, f. die Zinsbarkeit, die Steuerpflicht, Cig.
  94. obdȃjanje, n. das Umgeben.
  95. obdȃn, f. der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
  96. obdȃnək, -nka, m. 1) das Tagesgeschäft, Z.; — 2) = obdan, f., Z.
  97. obdaníca, f. die Tagschicht, Jan. (H.).
  98. obdánja, f. = obdan, der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
  99. obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
  100. obdarję́nka, f. die Beschenkte, die Geschenknehmerin, Cig.

   19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA