Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (20.301-20.400)

  1. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  2. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  3. mršnják, m. fauler Mensch, C.
  4. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  5. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  6. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  7. mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
  8. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  9. mrtváčnost, f. die Sterblichkeit, Dict., Mur.
  10. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  11. mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
  12. mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
  13. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  14. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  15. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  16. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  17. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  18. mrtvíčina, f. = mrhovina, Vrt.
  19. mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
  20. mrtvíčnost, f. die Schlafsucht, die Lethargie, Cig., Jan., C., ZgD.
  21. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  22. mrtvínast, adj. scheintodt, V.-Cig.
  23. mrtvı̑nčast, adj. scheintodt, Mur.
  24. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  25. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  26. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  27. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  28. mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
  29. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
  30. mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
  31. mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
  32. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  33. mrtvoúdnost, f. die Lähmung, Jan., Cig. (T.), DZ.; (-tvud-) Mur., Cig.
  34. mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).
  35. mrvljénje, n. das Bröckeln.
  36. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  37. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
  38. mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
  39. mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
  40. mȓzličen, -čna, adj. 1) Fieber-; — 2) fieberkrank.
  41. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  42. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  43. mrzlı̑nski, adj. Kälte-: m. tečaj, der Kältepol, Jes.
  44. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
  45. mrzlóbnost, f. die Kaltsinnigkeit, Mur.
  46. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  47. mrzlosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Mur., Cig., nk.
  48. mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
  49. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
  50. mrzlótnost, f. die Kältlichkeit.
  51. mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
  52. mržénje, n. das Hassen, kajk.- Valj. (Rad).
  53. mȓžnja, f. 1) der Ekel, Jan., C.; — die Unlust, Jan., C.; der Widerwille, die Abneigung, C.; — 2) der Hass, Jan., C., nk.; — hs.
  54. múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
  55. múčən, -čna, adj. peinlich, qualvoll, Mur., Cig., Jan., nk.
  56. mučę́nəc, -nca, m. der Märtyrer, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
  57. mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
  58. mučeník, m. der Märtyrer, Cig., Jan., M., nk.
  59. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
  60. mučę́nka, f. die Märtyrerin, Cig., Jan.
  61. mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
  62. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
  63. mučı̑łnica, f. die Folterkammer, Cig., Jan., nk.
  64. múčnost, f. die Peinlichkeit, Mur., Cig., nk.
  65. múdən, -dna, adj. 1) säumig, saumselig, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov.; muden plačnik, Cig.; — 2) zeitraubend, verzögerlich; mudno delo.
  66. mȗdežən, -žna, adj. zeitraubend, C.; mudežno delo, C.
  67. mudíłən, -łna, adj. verzögerlich, Cig., C.
  68. mudníca, f. = mudljivka, Cig.
  69. mudník, m. = mudljivec, Cig.
  70. múdnost, f. die Säumigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  71. muflōn, m. neka ovca, der Mufflon (ovis musimon), Erj. (Z.).
  72. muhȃłnica, f. der Fliegenwedel, Cig., Jan.
  73. muhȃłnik, m. der Fliegenwedel, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Gor., Št.; — prim. muhovnik 1).
  74. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
  75. mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  76. mȗhnjak, m. der Fliegenwedel, Mur., Jan.
  77. múhnjen, adj. trapast, bedast, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. molnjen (munjen).
  78. muhomǫ́rən, -rna, adj. fliegentödtend: muhomorna voda, Cig.
  79. muhovȃnje, n. die Grillenfängerei, Mur., Cig.
  80. muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
  81. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
  82. múhovnjak, m. der Fliegenwedel, C.
  83. mujénje, n. das Aufhalten, die Verzögerung.
  84. múkanje, n. das Gebrüll des Rindviehes, Cig.
  85. múkniti, mȗknem, vb. pf. aufbrüllen, einmal muhen (vom Rindviehe), Cig.
  86. mulātinja, f. die Mulattin, Cig., Jan.
  87. mulína, f. die Schlammbank, (muljina) h. t.- Cig. (T.).
  88. múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
  89. multiplikānd, m. množenec, der Multiplicand.
  90. múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
  91. mȗnəc, -nca, m. breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Tuš. (B.).
  92. mȗngati, -am, vb. impf., Cig., pogl. mongati.
  93. múnica, f. dem. muna, das Kätzchen, Guts., Mur., Jan.
  94. munícija, f. potrebščine za streljanje, die Munition; tudi: municı̑ja.
  95. municipālən, -lna, adj. municipija se tičoč, Municipal-, Cig. (T.).
  96. municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.
  97. mùnih, muníha, m., GBrda; pogl. menih.
  98. múnjen, adj., pogl. molnjen.
  99. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
  100. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).

   19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA