Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.301-20.400)
-
mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
-
mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
-
mršnják, m. fauler Mensch, C.
-
mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
-
mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
-
mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
-
mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
-
mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
-
mrtváčnost, f. die Sterblichkeit, Dict., Mur.
-
mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
-
mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
-
mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
-
mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
-
mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
-
mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
-
mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
-
mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
-
mrtvíčina, f. = mrhovina, Vrt.
-
mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
-
mrtvíčnost, f. die Schlafsucht, die Lethargie, Cig., Jan., C., ZgD.
-
mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
-
mrtvínast, adj. scheintodt, V.-Cig.
-
mrtvı̑nčast, adj. scheintodt, Mur.
-
mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
-
mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
-
mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
-
mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
-
mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
-
mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
-
mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
-
mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
-
mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
-
mrtvoúdnost, f. die Lähmung, Jan., Cig. (T.), DZ.; (-tvud-) Mur., Cig.
-
mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).
-
mrvljénje, n. das Bröckeln.
-
mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
-
mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
-
mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
-
mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
-
mȓzličen, -čna, adj. 1) Fieber-; — 2) fieberkrank.
-
mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
-
mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
-
mrzlı̑nski, adj. Kälte-: m. tečaj, der Kältepol, Jes.
-
mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
-
mrzlóbnost, f. die Kaltsinnigkeit, Mur.
-
mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
-
mrzlosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Mur., Cig., nk.
-
mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
-
mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
-
mrzlótnost, f. die Kältlichkeit.
-
mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
-
mržénje, n. das Hassen, kajk.- Valj. (Rad).
-
mȓžnja, f. 1) der Ekel, Jan., C.; — die Unlust, Jan., C.; der Widerwille, die Abneigung, C.; — 2) der Hass, Jan., C., nk.; — hs.
-
múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
-
múčən, -čna, adj. peinlich, qualvoll, Mur., Cig., Jan., nk.
-
mučę́nəc, -nca, m. der Märtyrer, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
-
mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
-
mučeník, m. der Märtyrer, Cig., Jan., M., nk.
-
mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
-
mučę́nka, f. die Märtyrerin, Cig., Jan.
-
mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
-
mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
-
mučı̑łnica, f. die Folterkammer, Cig., Jan., nk.
-
múčnost, f. die Peinlichkeit, Mur., Cig., nk.
-
múdən, -dna, adj. 1) säumig, saumselig, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov.; muden plačnik, Cig.; — 2) zeitraubend, verzögerlich; mudno delo.
-
mȗdežən, -žna, adj. zeitraubend, C.; mudežno delo, C.
-
mudíłən, -łna, adj. verzögerlich, Cig., C.
-
mudníca, f. = mudljivka, Cig.
-
mudník, m. = mudljivec, Cig.
-
múdnost, f. die Säumigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
-
muflōn, m. neka ovca, der Mufflon (ovis musimon), Erj. (Z.).
-
muhȃłnica, f. der Fliegenwedel, Cig., Jan.
-
muhȃłnik, m. der Fliegenwedel, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Gor., Št.; — prim. muhovnik 1).
-
múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
-
mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
-
mȗhnjak, m. der Fliegenwedel, Mur., Jan.
-
múhnjen, adj. trapast, bedast, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. molnjen (munjen).
-
muhomǫ́rən, -rna, adj. fliegentödtend: muhomorna voda, Cig.
-
muhovȃnje, n. die Grillenfängerei, Mur., Cig.
-
muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
-
múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
-
múhovnjak, m. der Fliegenwedel, C.
-
mujénje, n. das Aufhalten, die Verzögerung.
-
múkanje, n. das Gebrüll des Rindviehes, Cig.
-
múkniti, mȗknem, vb. pf. aufbrüllen, einmal muhen (vom Rindviehe), Cig.
-
mulātinja, f. die Mulattin, Cig., Jan.
-
mulína, f. die Schlammbank, (muljina) h. t.- Cig. (T.).
-
múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
-
multiplikānd, m. množenec, der Multiplicand.
-
múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
-
mȗnəc, -nca, m. breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Tuš. (B.).
-
mȗngati, -am, vb. impf., Cig., pogl. mongati.
-
múnica, f. dem. muna, das Kätzchen, Guts., Mur., Jan.
-
munícija, f. potrebščine za streljanje, die Munition; tudi: municı̑ja.
-
municipālən, -lna, adj. municipija se tičoč, Municipal-, Cig. (T.).
-
municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.
-
mùnih, muníha, m., GBrda; pogl. menih.
-
múnjen, adj., pogl. molnjen.
-
múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
-
múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani