Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.101-20.200)
-
mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
-
mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
-
mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
-
mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
-
moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
-
moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
-
móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
-
mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
-
mošnjár, -rja, m. der Beutler, der Taschner, Mur., Cig.
-
mošnjaríca, f. 1) die Beutlerin, die Taschnerin, Cig.; — 2) = vrečar, das Beutelthier, Jan.; — 3) mȏšnjarica, die Beutelmeise (parus pendulinus), Frey. (F.).
-
mošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. Beutler o. Taschner sein, Cig.
-
móšnjast, adj. beutelförmig.
-
mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
-
mošnjìč, -íča, m. = mošnjica 1), C.
-
mošnjı̑čar, -rja, m. 1) der Beutelmacher, Vrt.; — 2) die Taschenmaus (ascomys), Erj. (Z.).
-
mošnjı̑čarica, f. die Beutel-Blattlaus, Erj. (Ž.).
-
mošnjı̑čək, -čka, m. = mošnjičica, das Beutelchen, Jan. (H.).
-
mošnjíčica, f. dem. mošnjica; das Beutelchen.
-
mošnjı̑čnica, f. = mošnjičnik, Z.
-
mošnjı̑čnik, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Št.- Cig.
-
mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
-
moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).
-
mǫ̑štnat, adj. mostig, Mur., Cig.; saftreich, Mur.; moštnate hruške, C.
-
mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
-
mǫ̑štnik, m. der Monat October, Cig.
-
motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
-
motȃłnik, m. die Haspel, die Weife, Mur., V.-Cig., Jan.
-
motȃnje, n. das Haspeln, das Weifen.
-
motarnáti se, -ȃm se, vb. impf. = motati se; — prim. zamotarnati se.
-
mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
-
moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
-
motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
-
motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
-
motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
-
motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
-
motnjȃva, f. die Störung, C.
-
motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
-
mótnost, f. die Trübe, die Dunkelheit, Cig., Jan.
-
motórən, -rna, adj. = matoren, betagt, Dict., Jan.; — schlecht gelaunt, Štrek.
-
motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
-
motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Luče ( Št.)- C.
-
motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.
-
motovíłən, -łna, adj. Haspel-.
-
motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
-
motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
-
movrin, m., pogl. mavrin.
-
mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
-
mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
-
mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
-
mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
-
mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
-
mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).
-
mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
-
moznı̑kar, -rja, m. der Döbelbohrer, Cig.
-
mozọ̑ljnat, adj. wimmerig.
-
možákinja, f. ein starkes, mannhaftes Weib, das Mannweib, Mur., Cig., Mik., C.
-
možȃnəc, -nca, m. = možak, Kr., Jurč.
-
moždȃni, m. pl. = možgani, Mik.
-
moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
-
mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
-
moženík, m. = moznik, Z., jvzhŠt.
-
možénje, n. das Verheiraten, das Heiraten (vom Weibe).
-
možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
-
moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
-
moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
-
možę́vnost, f. die Mannhaftigkeit, Mur.
-
možežéljnost, f. die Mannssucht, Cig.
-
možgȃne, f. pl. = možgani, Gor.
-
možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
-
možganíca, f. die Cervelatwurst, Cig.
-
možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
-
možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
-
možgȃnski, adj. Gehirn-.
-
možíłən, -łna, adj. = za možilo, mannbar (vom Weibe), V.-Cig.
-
možíłnost, f. die Mannbarkeit des Weibes, Cig.
-
možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
-
možína, f. bodeča m., die Mannstreu (eryngium), Medv. (Rok.).
-
možjȃne, f. pl. = možjani, Krelj.
-
možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
-
možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
1. mǫ́žnar, -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
-
2. mǫ́žnar, -rja, m., Notr., pogl. mužljar.
-
mǫ́žnarčək, -čka, m. dem. možnarec; kleiner Mörser.
-
mǫ́žnarəc, -rca, m. dem. možnar.
-
mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
-
možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
-
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
-
mračénje, n. das Anbrechen der Dämmerung, Cig.
-
mračína, f. die Dämmerung, Z., Bes.
-
mrȃčnat, adj. dämmerlich, Cig.
-
mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
-
mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
-
mračnják, m. der Finsterling, der Obscurant, Cig., Jan., nk.
-
mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
-
mráčnost, f. die Dunkelheit; die Düsterheit.
-
mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
-
mrámorən, -rna, adj. Marmor-, von Marmor, Cig., Jan.
-
mrámornast, adj. marmorartig, Cig., Jan.
-
mrámornat, adj. marmorn, Jan.
-
mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).
19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani