Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (20.101-20.200)

  1. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
  2. mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
  3. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
  4. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  5. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  6. moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
  7. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  8. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  9. mošnjár, -rja, m. der Beutler, der Taschner, Mur., Cig.
  10. mošnjaríca, f. 1) die Beutlerin, die Taschnerin, Cig.; — 2) = vrečar, das Beutelthier, Jan.; — 3) mȏšnjarica, die Beutelmeise (parus pendulinus), Frey. (F.).
  11. mošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. Beutler o. Taschner sein, Cig.
  12. móšnjast, adj. beutelförmig.
  13. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  14. mošnjìč, -íča, m. = mošnjica 1), C.
  15. mošnjı̑čar, -rja, m. 1) der Beutelmacher, Vrt.; — 2) die Taschenmaus (ascomys), Erj. (Z.).
  16. mošnjı̑čarica, f. die Beutel-Blattlaus, Erj. (Ž.).
  17. mošnjı̑čək, -čka, m. = mošnjičica, das Beutelchen, Jan. (H.).
  18. mošnjíčica, f. dem. mošnjica; das Beutelchen.
  19. mošnjı̑čnica, f. = mošnjičnik, Z.
  20. mošnjı̑čnik, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Št.- Cig.
  21. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  22. moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).
  23. mǫ̑štnat, adj. mostig, Mur., Cig.; saftreich, Mur.; moštnate hruške, C.
  24. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
  25. mǫ̑štnik, m. der Monat October, Cig.
  26. motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
  27. motȃłnik, m. die Haspel, die Weife, Mur., V.-Cig., Jan.
  28. motȃnje, n. das Haspeln, das Weifen.
  29. motarnáti se, -ȃm se, vb. impf. = motati se; — prim. zamotarnati se.
  30. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  31. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  32. motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
  33. motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
  34. motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
  35. motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
  36. motnjȃva, f. die Störung, C.
  37. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  38. mótnost, f. die Trübe, die Dunkelheit, Cig., Jan.
  39. motórən, -rna, adj. = matoren, betagt, Dict., Jan.; — schlecht gelaunt, Štrek.
  40. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
  41. motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Luče ( Št.)- C.
  42. motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.
  43. motovíłən, -łna, adj. Haspel-.
  44. motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
  45. motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
  46. movrin, m., pogl. mavrin.
  47. mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
  48. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  49. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
  50. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  51. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  52. mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).
  53. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
  54. moznı̑kar, -rja, m. der Döbelbohrer, Cig.
  55. mozọ̑ljnat, adj. wimmerig.
  56. možákinja, f. ein starkes, mannhaftes Weib, das Mannweib, Mur., Cig., Mik., C.
  57. možȃnəc, -nca, m. = možak, Kr., Jurč.
  58. moždȃni, m. pl. = možgani, Mik.
  59. moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
  60. mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  61. moženík, m. = moznik, Z., jvzhŠt.
  62. možénje, n. das Verheiraten, das Heiraten (vom Weibe).
  63. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
  64. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
  65. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
  66. možę́vnost, f. die Mannhaftigkeit, Mur.
  67. možežéljnost, f. die Mannssucht, Cig.
  68. možgȃne, f. pl. = možgani, Gor.
  69. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
  70. možganíca, f. die Cervelatwurst, Cig.
  71. možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
  72. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
  73. možgȃnski, adj. Gehirn-.
  74. možíłən, -łna, adj. = za možilo, mannbar (vom Weibe), V.-Cig.
  75. možíłnost, f. die Mannbarkeit des Weibes, Cig.
  76. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
  77. možína, f. bodeča m., die Mannstreu (eryngium), Medv. (Rok.).
  78. možjȃne, f. pl. = možjani, Krelj.
  79. možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
  80. možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  81. 1. mǫ́žnar, -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
  82. 2. mǫ́žnar, -rja, m., Notr., pogl. mužljar.
  83. mǫ́žnarčək, -čka, m. dem. možnarec; kleiner Mörser.
  84. mǫ́žnarəc, -rca, m. dem. možnar.
  85. mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
  86. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
  87. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
  88. mračénje, n. das Anbrechen der Dämmerung, Cig.
  89. mračína, f. die Dämmerung, Z., Bes.
  90. mrȃčnat, adj. dämmerlich, Cig.
  91. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
  92. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
  93. mračnják, m. der Finsterling, der Obscurant, Cig., Jan., nk.
  94. mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
  95. mráčnost, f. die Dunkelheit; die Düsterheit.
  96. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
  97. mrámorən, -rna, adj. Marmor-, von Marmor, Cig., Jan.
  98. mrámornast, adj. marmorartig, Cig., Jan.
  99. mrámornat, adj. marmorn, Jan.
  100. mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).

   19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA