Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (201-300)

  1. načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
  2. načínovən, -vna, adj. Modal-, Jan. (H.).
  3. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
  4. nȃčke, -čək, f. pl. der Backtrog, Mur., V.-Cig.; — prim. nečke.
  5. načǫ́biti se, -im se, vb. pf. = našobiti se, vor Unwillen den Mund verziehen, C.
  6. načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
  7. načrẹ̑doma, adv. scharenweise, C.
  8. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
  9. načrę́zən, -zna, adj. durchschnittlich, C.; načrezna cena, der Durchschnittspreis, Cig.; — Pauschal-: načrezna pogodba, die Pauschalausgleichung, Cig.
  10. načŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinkritzeln, Z., nk.; podpisi na zidih načrkani, Jurč.
  11. náčrn, adj. schwärzlich, etwas schwarz, C., Z.
  12. načŕniti, -im, vb. pf. ein wenig schwarz machen, Z.; anschwärzen ( fig.); načrnjen, anrüchig, Cig.
  13. načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
  14. načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
  15. načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
  16. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
  17. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
  18. načŕtən, -tna, adj. Entwurf-, Plan-, Cig.
  19. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
  20. načrtílọ, n. = načrt: načrtila železnic, die Traçierung von Eisenbahnen, DZ.
  21. načrtovȃnje, n. das Entwerfen, Cig.
  22. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
  23. načrtovȃvəc, -vca, m. der Entwerfer, Cig.
  24. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
  25. nȃčve, -čəv, f. pl. der Backtrog, Valj. (Rad).
  26. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  27. nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
  28. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  29. nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
  30. nadáhnjenje, n. die Begeisterung, Cig. (T.).
  31. 1. nadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad nadati, Cig.
  32. 2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  33. nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
  34. nadȃljək, -ljka, m. die Fortsetzung, DZ.
  35. nadáljən, -ljna, adj. = nadaljnji, Cig., Jan.
  36. nadálješnji, adj. = nadaljnji, SlGosp.
  37. nadaljeváłən, -łna, adj. Fortsetzungs-, nk.; nadaljevȃłni kos železnice, die Fortsetzungsstrecke, DZ.; nadaljevalni pouk, nk.
  38. nadaljevȃnje, n. die Fortsetzung, Cig., Jan., nk.
  39. nadaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, fortfahren, Cig., Jan., nk.
  40. nadaljevȃvəc, -vca, m. der Fortsetzer, Cig., nk.
  41. nadȃljnji, adj. der weitere: nadaljnje postopanje, nadaljnje preiskave, nk.
  42. nadȃljšnji, adj. der weitere, Cig. (T.); nadaljšnji postopek, das weitere Verfahren, DZ.
  43. nadȃljšnjica, f. die weitere Verfügung, die Weiterung, Cig. (T.).
  44. nadȃrba, f. das Beneficium, die Pfründe, C., SlN.
  45. nadȃrbenik, m. der Präbendar, der Pfründner, DZ.; — hs.
  46. nadȃrbina, f. die Präbende, die Pfründe, DZ.; cerkvene nadarbine, DZkr.; — hs.
  47. nadȃrək, -rka, m. die Zubesserung, das Geschenk, C.
  48. nadarı̑telj, m. der Beschenker, kajk.- Valj. (Rad).
  49. nadaríti, -ím, vb. pf. begaben: nadarjèn ( nav. nadárjen), begabt, talentiert, nk.; — hs.
  50. nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
  51. nadárjenik, m. nadarbenik, C., Jan. (H.).
  52. nadárjenost, f. die Begabung, nk.; — hs.
  53. nȃdast, adj. voll fehlerhafter Ansätze, Verdickungen: nadasta nit, Cig., Polj.; — prim. nada 1), c).
  54. nadáti, -dám, vb. pf. daraufgeben, zugeben, eine Zugabe geben, Mur., Cig.
  55. nȃdati se, -am se, vb. impf. = nadejati se, Z., nk.; — hs.
  56. nadȃva, f. die Zugabe, das Daraufgeld, C.
  57. nadávati, -am, vb. impf. ad nadati, Mur.
  58. nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
  59. nàdbı̑skup, m. = nadškof, nk.
  60. nadbòj, -bója, m. die Oberschwelle (bei der Thüre), Guts.- Cig.
  61. nàdbołnı̑čar, -rja, m. der Ober-Krankenwärter, DZ.
  62. nadbrójən, -jna, adj. überzählig, Jan. (H.).
  63. nadbrǫ̑jnik, m. der Supernumeräre, Jan. (H.).
  64. nadcvẹ́tən, -tna, adj. oberständig, blütenständig ( bot.), Cig., Jan.
  65. nàdčȃstnik, m. der Oberofficier, Jan., nk.
  66. nadčášen, -šna, adj. kelchständig ( bot.), Cig., Jan.
  67. nadčlovẹ́ški, adj. übermenschlich, Cig., Jan., M., nk.
  68. nadčútən, -tna, adj. übersinnlich, transcendental, Cig. (T.), C., Lampe (D.).
  69. nadčútnost, f. die Uebersinnlichkeit, Cig., Let.
  70. nadčúvati, -am, vb. impf. überwachen, C., Jan. (H.).
  71. nàddesę̑tnik, m. der Feldwebel, der Oberjäger, Jan. (H.).
  72. nàddijákon, m. der Archidiakon, nk.
  73. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
  74. naddúrən, -rna, adj. über der Thür befindlich, Cig., M.
  75. naddȗrje, n. die Oberschwelle, Ravn.; (naddverje), Valj. (Rad).
  76. naddȗrnik, m. der Thürgiebel, (naddvernik) Cig.
  77. naddvę́rən, -rna, adj. = nadduren, Mur.
  78. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
  79. nadəgáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schleudern: n. drv v peč, Gor.; — 2) durchprügeln, Cig.; — 3) n. se, das Rütteln, Stoßen u. dgl. satt bekommen, Z.
  80. nádəha, f. 1) die Inspiration, kajk.- Valj. (Rad); n. sv. Duha, C.; — 2) = nahod, (natha) C., vzhŠt.
  81. nadəhníti, -dáhnem, vb. pf. = nadahniti, anhauchen; (nadehnem, ogr.- M.).
  82. nadəhnjénje, n. = nadahnjenje, kajk.- Valj. (Rad).
  83. nȃdẹja, f. die Erwartung, die Hoffnung, C., Levst. (Zb. sp.), nk.
  84. nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.
  85. nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
  86. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
  87. nadẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) das Fournier, das Belegholz, Cig.; — 2) der Gewehrschaft, (nadev) M.; — 3) die Achse beim Wagen, BlKr.
  88. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
  89. nadẹlávati, -am, vb. impf. ad nadelati; — on mu le pot nadelava, Ravn.
  90. nadẹ́łən, -łna, adj. Fournier-: nadelne deščice, das Fournierholz, Cig.
  91. nadẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken: n. koga s čim, ogr.- C., M.; z velikimi darmi n. koga, kajk.- Valj. (Rad).
  92. nadẹ́ljati, -am, vb. impf. ad nadeliti, kajk.- Valj. (Rad).
  93. nadẹlovȃnje, n. die Bearbeitung: n. ceste, Levst. (Cest.).
  94. nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
  95. nȃdepȏłn, adj. = nade poln, hoffnungsvoll, (po nem.).
  96. nádər, -dra, m. der Unterhals, die Wamme, Cig., Met., Mur.
  97. nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
  98. nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
  99. nadẹ́va, f. = nadev 1), Cig., Jan.
  100. nadẹváč, m. 1) der Auflader, Dol.; — 2) der die Würste füllt, Valj. (Rad).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA