Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (20.001-20.100)
-
molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
-
molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
-
molẹ̑nje, n. das Hervorragen.
-
molı̑łnica, f. das Bethaus, der Tempel, Cig., Jan., C., Burg., nk.
-
molı̑łnik, m. die Betbank, der Betschemel, Slom.
-
molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
-
molı̑tən, -tna, adj. 1) = molitven, Mur., Cig., Jan.; molitne knjige, M.; — 2) kdor rad moli, Notr.
-
molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
-
molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
-
molı̑tvən, -tvəna, adj. 1) = moliteven, Gebet-, Bet-; — 2) gerne betend, ZgD.
-
molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
-
molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
-
molitvənják, m. der Betstuhl, SlN.; — der Betschemel, C.
-
moljȃvina, f. der Mottenfraß, Cig., Jan.
-
moljejẹ̑dina, f. der Mottenfraß, Cig.; das Löchlein vom Mottenfraße, C.
-
1. moljénje, n. das Beten, die Anbetung; moljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
-
2. moljénje, n. das Hervorstrecken.
-
mȏljnat, adj. voll Motten, Mur., C.
-
mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
-
mǫ̑lnica, f. = molilnica, Cig., Jan.
-
mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
-
mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
-
mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
-
mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
-
mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
-
mółnjenost, f. der Wahnwitz, (mun-) C.
-
mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.
-
mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.
-
mółzenje, n. das Melken.
-
mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
-
mołzník, m. 1) der Melker, (mȏłznik) Mur.; — 2) die Hürde, Cig., C.; — 3) die Melkgelte, C.
-
molznják, m. die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., Met.
-
mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
-
momēnt, m. trenutek, der Moment, važna stran, važnost, das Moment, Cig. (T.).
-
momēntən, -tna, adj. Moment-, momentan, Cig. (T.).
-
monāda, f. 1) das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Monade ( phil.), Cig. (T.).
-
monārh, m. samovladar, der Monarch.
-
monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
-
monarhı̑jski, adj. samovladarski, monarchisch.
-
mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.- C.
-
mondūra, f. = montura, Cig., Jan.
-
mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
-
mọ̑ngałnica, f. die Rollkammer, Jan.
-
mọ̑ngati, -am, vb. impf. mangen, Cig., Jan., Gor.
-
mọ̑ngavəc, -vca, m. der Manger, Cig., Jan.
-
monogamı̑ja, f. enoženstvo, die Monogamie.
-
monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
-
monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
-
monohōrd, m. enostrunski aparat, Monochord ( phys.), Cig. (T.).
-
monohromātski, adj. enobarven, monochromatisch ( phys.), Žnid.
-
monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
-
monolōg, m. samogovor, der Monolog.
-
monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
-
monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
-
monopōl, m. samotrštvo, das Monopol.
-
monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
-
monštrānca, f. die Monstranze.
-
montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
-
montanīstika, f. rudarstvo, die Montanistik, Jan.
-
montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.
-
montūra, f. vojaška oprava, die Montur.
-
montūrən, -rna, adj. Montur-, Cig., Jan.
-
monumentālən, -lna, adj. spomeniški, monumental, Cig. (T.); monumentalne stavbe, nk.
-
morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
-
morālən, -lna, adj. nraven, moralisch, sittlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
morālnost, f. nravnost, die Sittlichkeit, die Moralität, Cig. (T.), nk.
-
mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
-
morčína, f. = mrhovina, Dict.; — prim. mor, m.
-
morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
-
mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
-
morēna, f. ledniška groblja, die Moräne ( geogr.), Cig. (T.).
-
morfīn, m. = morfij, das Morphin, Cig. (T.).
-
morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
-
moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
-
moríłnost, f. die tödtliche Kraft, nk.; — die Mordlust, Cig., Jan.
-
morjénje, n. das Morden, das Tödten.
-
morjevládən, -dna, adj. meerbeherrschend, Cig.
-
mōrmon, m. der Papageitaucher (mormon fratercula), Erj. (Z.).
-
mornár, * -rja, m. der Seemann, der Matrose.
-
mornárčək, -čka, m. dem. mornar, der Schiffsjunge, DZ.
-
mornaríca, f. = mornarstvo, die Marine, nk.; ( hs.).
-
mornarína, f. der Schifflohn, Meg.
-
mornárski, adj. Seemanns-, Matrosen-; nautisch, Cig., C.
-
mornȃrstvọ, n. 1) das Seewesen, Cig., Jan., nk.; — die Nautik, Nov.- C.; — der Seedienst, Cig., Jan.; — 2) die Seemannschaft, Cig., Jan.; — die Marine, Nov.- C.
-
mornica, f. neka bolezen, BlKr.- DSv.
-
morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh- Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
-
mǫ́rnost, f. die Lauheit, Cig., Jan.
-
morožéljnost, f. die Mordbegier, Cig.
-
mǫ̑rščina, f. neka trta, Zavrče ( Št.)- Erj. (Torb.); črna m., die blaue Urbanitraube, die Zimmettraube, vzhŠt.- Trumm.
-
mǫ́rtnica, f. die Mörtelpfanne, Cig.
-
mǫ́rtrnica, f. = mortnica, Hip.- C.
-
moslavína, f. neka vinska trta, Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
-
mostarína, f. = mostnina, das Brückengeld, DZ.
-
mósten, -tna, adj. Brücken-.
-
mostníca, f. der Brückenbalken; — die Dachbodendiele, ogr.- C.
-
mostník, m. 1) der Brückenmautner, Jarn., Mur.; — 2) der quer über den Fluss oder die Brückenjoche gelegte Balken, die Brückenruthe, Pot.- Cig.
-
mostnína, f. das Brückengeld, die Brückenmautgebür.
-
mostnı̑nar, -rja, m. der Brückenmautner, Cig.
-
mostnı̑nski, adj. Brückenmaut-, Cig.
19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani