Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.901-20.000)

  1. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  2. močírən, -rna, adj. = močviren: močirna sapa, Vod. (Izb. sp.).
  3. mǫ́čnast, adj. mehlicht, Cig.
  4. 1. mǫ̑čnat, adj. feucht, sumpfig, C.
  5. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  6. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Krn- Erj. (Torb.).
  7. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  8. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
  9. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
  10. mǫ́čnikast, adj. mehlmusartig, V.-Cig.
  11. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  12. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  13. močnodúšnost, f. der Festmuth, Cig.
  14. močnoplèč, -plę́ča, adj. starkschulterig: m. mož, Jurč.
  15. močnosŕčən, -čna, adj. starkmüthig, Mur., Z.
  16. močnosŕčnost, f. der Starkmuth, Mur.
  17. močnọ̑st, f. die Stärke, die Kraft; — die Festigkeit.
  18. močnoúmən, -mna, adj. starkgeistig, Mur.
  19. močnoúmnost, f. die Geistesstärke, Mur.
  20. močnovę́rən, -rna, adj. starkgläubig, Mur.
  21. močnovę́rnost, f. die Starkgläubigkeit, Mur.
  22. močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  23. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
  24. močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
  25. močvȃrnica, f. 1) der Sumpf, C.; — 2) eine Art Storchschnabel (geranium), vzhŠt.- C.
  26. močvárnost, f. 1) die Sumpfigkeit, Mur.; — 2) die Nässe (vom Wetter), BlKr.
  27. močvína, f. der Sumpf, Mur., Volk.- M.
  28. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
  29. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
  30. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
  31. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  32. močvírnost, f. die Sumpfigkeit.
  33. modȃnje, n. langsames Gehen, Gor.- M.
  34. mǫ̑dəłnica, f. die Ofenkachel, Cig., Gor., Ig.
  35. mōdən, -dna, adj. Mode-, modisch, Cig., Jan., nk.; modno blago, nk.
  36. modȇrn, adj. kar je po šegi, modern, Zv., nk.
  37. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
  38. mǫ̑dnik, m. der Hodensack, DZ.
  39. modovína, f. die Hodenmasse, Cig.
  40. modrijȃn, m. = 1. modrc, der Weise, der Philosoph, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  41. modrijȃnəc, -nca, m. der Klügler, Cig.
  42. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  43. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
  44. modrijȃnka, f. 1) die Weise, Cig.; — 2) die Klüglerin, Cig.
  45. modrijȃnski, adj. philosophisch, Z.
  46. modrijȃnščina, f. die Afterweisheit, C.
  47. modrı̑n, m. = modrijanec, Cig., Jan.
  48. 1. modrína, f. = modrost, C., Slom.
  49. 2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
  50. modrı̑nəc, -nca, m. der Sophist, Jan.
  51. modrinják, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  52. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
  53. modrokŕvən, -vna, adj. von blauem Blute, nk.
  54. modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
  55. modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.
  56. modroslǫ́vən, adj. philosophisch, Jan., nk.
  57. modrọ̑stən, -tna, adj. Weisheits-, Mur., Jan.; weislich, Mur.
  58. modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
  59. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
  60. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  61. modroznȃnski, adj. philosophisch, Jan., nk.
  62. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
  64. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  65. mogǫ̑čnež, m. der Mächtige.
  66. mogǫ̑čnica, f. die Mächtige, die Machthaberin, Cig., C.
  67. mogǫ̑čnik, m. der Mächtige, der Machthaber, V.-Cig., Jan., C.
  68. mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
  69. mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  70. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  71. mogrȃnj, m. = margaran, Jan.
  72. mohamedȃn, m. = mahomedan, nk.
  73. mǫ̑hant, m. = mohat, Valj. (Rad).
  74. mohlı̑n, m. tenko predivo, Drežnica- Erj. (Torb.).
  75. mǫ̑hont, m. = mohant, mohat, Nov., Gor.- Levst. (M.).
  76. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
  77. mojstrovína, f. 1) das Meistergeld, Mur., Cig.; — 2) das Meisterstück, das Meisterwerk, ogr.- C.
  78. mǫ̑karnica, f. die Mehlkammer des Mehlhändlers, Cig.; — das Mehlbehältnis, Mur.; — die Mehlmulde, C.
  79. mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
  80. mókən, -kna, adj. feucht, dumpfig, Celje- C., ogr.- C.
  81. mǫ̑knat, adj. mehlig, V.-Cig., Jan., Šol.; — moknate jedi, Mehlspeisen, DZ.
  82. moknẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. feucht sein: stena mokni, vzhŠt.- C.; sod mokneje, das Fass rinnt, C.
  83. moknína, f. die Feuchtigkeit, ogr.- C.
  84. mókniti, mǫ̑knem, vb. pf. Nässe an sich ziehen, nass, feucht werden, C.
  85. móknost, f. die Feuchtigkeit, Celje- C.
  86. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
  87. mǫ́kovščina, f. = mokovje, C.
  88. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
  89. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  90. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
  91. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  92. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
  93. mokrótnost, f. die Feuchtigkeit, die Nässe; — tudi: mokrọ̑tnost.
  94. mokrovína, f. = mokrina, Cig., Jan.
  95. mołčáłən, -łna, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. molčeč, molčečen.
  96. mołčȃnje, n. das Schweigen.
  97. mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
  98. mołčę́čnost, f. die Schweigsamkeit, die Verschwiegenheit, Mur., Cig. (T.), nk.
  99. molečína, f. das Hervorragende, C.
  100. molę̑dnik, m. zudringlicher Bitter, Cig.

   19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA