Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (19.801-19.900)
-
mnogopredáłən, -łna, adj. vielfächerig, Cig.
-
mnogorámən, -mna, adj. vielarmig, Cig.
-
mnogoròb, -rǫ́ba, adj. vielkantig ( min.), Cig. (T.).
-
mnogoròk, -rǫ́ka, adj. vielhändig, vielarmig, Cig., Jan.
-
mnogosẹ̑menski, adj. vielsamig, Cig.
-
mnogoslǫ́včən, -čna, adj. vielsilbig, Jan.
-
mnogọspoštován, adj. = mnogo spoštovan, hochgeehrt, Cig.
-
mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
-
mnogostẹ̀n, -stẹ́na, adj. = mnogoploskven, polyedrisch, Cig., Jan., Cig. (T.); (po češ.).
-
mnogostòłp, -stółpa, adj. vielthürmig, Cig.
-
mnogostółpən, -pna, adj. thurmreich, Jan.
-
mnogostràn, -strána, adj. vielseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
-
mnogostránost, f. die Vielseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
-
mnogostránski, adj. vielseitig, Cig., Jan., C., M., nk.
-
mnogostrúžən, -žna, adj. mnogostružna reka, ein vielarmiger Fluss, C.
-
mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
-
mnogóta, f. die Menge, C.
-
mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
-
mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
-
mnogotę̑rən, -rna, adj. vielfältig, vielfach, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
-
mnogotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. vervielfachen, C.
-
mnogotę̑rnat, adj. vielfältig, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan.
-
mnogotę̑rnost, f. die Vielfältigkeit, die Vielfachheit, Mur., Cig., Jan.
-
mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
-
mnogotę̑rost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., C.
-
mnogotrȃčnik, m. mnogotračniki, vielstrahlige Polypen (polyactinia), Erj. (Z.).
-
mnogoúdən, -dna, adj. vielgliederig, C.
-
mnogovẹ̀d, -vẹ́da, adj. = mnogoveden, Jan.
-
mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
-
mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
-
mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
-
mnogovẹ̑dstvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
-
mnogovẹ́jən, -jna, adj. vielästig, Cig.
-
mnogovẹ̑jnat, adj. = mnogovejen, nk.
-
mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
-
mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
-
mnogovlȃdje, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig.
-
mnogovlȃdstvọ, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig., C.
-
mnogovŕstən, -tna, adj. vielerlei, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
mnogovŕstnost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
-
mnogozaslúžən, -žna, adj. verdienstvoll, M., nk.
-
mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
-
mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
-
mnogozlǫ́žnost, f. die Vielsilbigkeit, Jan. (H.).
-
mnogoznáčən, -čna, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
-
mnogoznamenljìv, -íva, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
-
mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
-
mnogoznȃvstvọ, n. die Vielwisserei, (-znalstvo), Jan.
-
mnogozòb, -zǫ́ba, adj. vielzähnig, Cig.
-
mnogožèn, -žę́na, adj. vielweibig, Cig.
-
mnogožę̑nəc, -nca, m. der Vielweiber, Cig.
-
mnogožę̑nstvọ, n. die Vielweiberei, die Polygamie, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
-
mnogožíłən, -łna, adj. vieladerig, Cig.
-
mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
-
mnǫ̑štvənost, f. die Mehrheit, Cig. (T.).
-
mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
-
mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
-
množȃd, f. die Vielheit, die Fülle, C.
-
mnǫ̑žba, f. die Multiplication, Cig. (T.).
-
mnǫ̑žbənica, f. das Einmaleins, Cig. (T.).
-
mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
-
množę́nəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
mnǫ̑žica, f. die Menge; velika m. ljudi.
-
množíłən, -łna, adj. vermehrend, Cig.
-
množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
množína, f. die Menge, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — = mnoštvo, die Vielzahl, die Mehrzahl ( gramm.), Jan.
-
množı̑noma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.
-
množı̑nski, adj. vielfach, zahlreich, C.; — Plural-, Jan.
-
množı̑telj, m. der Mehrer, Jan.; — der Multiplicator, Cel. (Ar.).
-
množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
-
množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
množı̑vəc, -vca, m. der Vermehrer, Cig., Jan.; — der Multiplicator, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
množı̑vka, f. die Vermehrerin, Cig., Jan.
-
mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
-
množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
-
množnína, f. = množina, der Plural, Cig., Jan.
-
mnǫ́žnost, f. die Vielfachheit, die Menge, Mur., Cig., C.
-
mocvę̑rnat, adj. feucht, Ip.- Erj. (Torb.).
-
mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
-
močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
-
močȃdnast, adj. feucht, C.
-
močȃn, móčna, adj. = močen.
-
močȃrən, -rna, adj. = močvaren, Jan., M.
-
močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
-
močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
-
močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
-
1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
-
2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
-
3. mǫ́čən, adj. Mehl-, mehlig, Cig., Jan.
-
močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
-
močeràn, -ána, m. = močerad, Polj.
-
močę́rən, -rna, adj. = močiren, Mur.
-
močerína, f. das Moor, Blc.-C.
-
močę́rnost, f. = močirnost, Mur.
-
močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.
-
močevən, -vna, adj. moorig, Jan.
-
močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
-
močíłən, -łna, adj. zum Netzen gehörig, netzend, Cig.
-
močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani