Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.801-19.900)

  1. mnogopredáłən, -łna, adj. vielfächerig, Cig.
  2. mnogorámən, -mna, adj. vielarmig, Cig.
  3. mnogoròb, -rǫ́ba, adj. vielkantig ( min.), Cig. (T.).
  4. mnogoròk, -rǫ́ka, adj. vielhändig, vielarmig, Cig., Jan.
  5. mnogosẹ̑menski, adj. vielsamig, Cig.
  6. mnogoslǫ́včən, -čna, adj. vielsilbig, Jan.
  7. mnogọspoštován, adj. = mnogo spoštovan, hochgeehrt, Cig.
  8. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
  9. mnogostẹ̀n, -stẹ́na, adj. = mnogoploskven, polyedrisch, Cig., Jan., Cig. (T.); (po češ.).
  10. mnogostòłp, -stółpa, adj. vielthürmig, Cig.
  11. mnogostółpən, -pna, adj. thurmreich, Jan.
  12. mnogostràn, -strána, adj. vielseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  13. mnogostránost, f. die Vielseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  14. mnogostránski, adj. vielseitig, Cig., Jan., C., M., nk.
  15. mnogostrúžən, -žna, adj. mnogostružna reka, ein vielarmiger Fluss, C.
  16. mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
  17. mnogóta, f. die Menge, C.
  18. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  19. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  20. mnogotę̑rən, -rna, adj. vielfältig, vielfach, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  21. mnogotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. vervielfachen, C.
  22. mnogotę̑rnat, adj. vielfältig, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan.
  23. mnogotę̑rnost, f. die Vielfältigkeit, die Vielfachheit, Mur., Cig., Jan.
  24. mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
  25. mnogotę̑rost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., C.
  26. mnogotrȃčnik, m. mnogotračniki, vielstrahlige Polypen (polyactinia), Erj. (Z.).
  27. mnogoúdən, -dna, adj. vielgliederig, C.
  28. mnogovẹ̀d, -vẹ́da, adj. = mnogoveden, Jan.
  29. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
  30. mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  31. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
  32. mnogovẹ̑dstvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  33. mnogovẹ́jən, -jna, adj. vielästig, Cig.
  34. mnogovẹ̑jnat, adj. = mnogovejen, nk.
  35. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  36. mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
  37. mnogovlȃdje, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig.
  38. mnogovlȃdstvọ, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig., C.
  39. mnogovŕstən, -tna, adj. vielerlei, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan., nk.
  40. mnogovŕstnost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  41. mnogozaslúžən, -žna, adj. verdienstvoll, M., nk.
  42. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
  43. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
  44. mnogozlǫ́žnost, f. die Vielsilbigkeit, Jan. (H.).
  45. mnogoznáčən, -čna, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
  46. mnogoznamenljìv, -íva, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
  47. mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
  48. mnogoznȃvstvọ, n. die Vielwisserei, (-znalstvo), Jan.
  49. mnogozòb, -zǫ́ba, adj. vielzähnig, Cig.
  50. mnogožèn, -žę́na, adj. vielweibig, Cig.
  51. mnogožę̑nəc, -nca, m. der Vielweiber, Cig.
  52. mnogožę̑nstvọ, n. die Vielweiberei, die Polygamie, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  53. mnogožíłən, -łna, adj. vieladerig, Cig.
  54. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
  55. mnǫ̑štvənost, f. die Mehrheit, Cig. (T.).
  56. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  57. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
  58. množȃd, f. die Vielheit, die Fülle, C.
  59. mnǫ̑žba, f. die Multiplication, Cig. (T.).
  60. mnǫ̑žbənica, f. das Einmaleins, Cig. (T.).
  61. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  62. množę́nəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  63. množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  64. mnǫ̑žica, f. die Menge; velika m. ljudi.
  65. množíłən, -łna, adj. vermehrend, Cig.
  66. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  67. množína, f. die Menge, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — = mnoštvo, die Vielzahl, die Mehrzahl ( gramm.), Jan.
  68. množı̑noma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.
  69. množı̑nski, adj. vielfach, zahlreich, C.; — Plural-, Jan.
  70. množı̑telj, m. der Mehrer, Jan.; — der Multiplicator, Cel. (Ar.).
  71. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  72. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  73. množı̑vəc, -vca, m. der Vermehrer, Cig., Jan.; — der Multiplicator, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. množı̑vka, f. die Vermehrerin, Cig., Jan.
  75. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  76. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  77. množnína, f. = množina, der Plural, Cig., Jan.
  78. mnǫ́žnost, f. die Vielfachheit, die Menge, Mur., Cig., C.
  79. mocvę̑rnat, adj. feucht, Ip.- Erj. (Torb.).
  80. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  81. močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
  82. močȃdnast, adj. feucht, C.
  83. močȃn, móčna, adj. = močen.
  84. močȃrən, -rna, adj. = močvaren, Jan., M.
  85. močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  86. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  87. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  88. 1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
  89. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
  90. 3. mǫ́čən, adj. Mehl-, mehlig, Cig., Jan.
  91. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
  92. močeràn, -ána, m. = močerad, Polj.
  93. močę́rən, -rna, adj. = močiren, Mur.
  94. močerína, f. das Moor, Blc.-C.
  95. močę́rnost, f. = močirnost, Mur.
  96. močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.
  97. močevən, -vna, adj. moorig, Jan.
  98. močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
  99. močíłən, -łna, adj. zum Netzen gehörig, netzend, Cig.
  100. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.

   19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA