Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.501-19.600)

  1. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
  2. ministȇrij, m. das Ministerium.
  3. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
  4. ministrānt, m. mašni strežnik, der Ministrant.
  5. minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
  6. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  7. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  8. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  9. minljívost, f. die Vergänglichkeit.
  10. minòč, -ǫ́ča, adj. = minljiv, (minuč) Meg., Krelj, Dalm.
  11. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  12. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
  13. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
  14. minováti, -ȗjem, vb. impf. ad miniti; (allmählich) vergehen, Šol.
  15. minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
  16. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  17. minūtən, -tna, adj. Minuten-.
  18. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  19. mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
  20. miríłən, -łna, adj. beruhigend, besänftigend, Cig., Jan.
  21. mirína, f. altes Gemäuer, Ist.- Cig., Jan.
  22. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  23. mirjénje, n. das Beruhigen, das Friedenstiften.
  24. mirkucı̑n, m. der Waldteufel, Mur.; pogl. merkucin.
  25. mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
  26. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
  27. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
  28. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
  29. mirnosŕčən, -čna, adj. gleichmüthig, Jan.
  30. mirnosŕčnost, f. die Gleichmüthigkeit, Jan.
  31. mírnost, f. die Ruhe (als Eigenschaft); die Gelassenheit; die Friedlichkeit.
  32. miroljúbən, -bna, adj. friedliebend, Mur., Cig., Jan., nk.
  33. miroljȗbnik, m. ein friedliebender Mensch, Mur., Cig.
  34. miroljúbnost, f. die Friedfertigkeit, Jan., nk.
  35. mirolǫ́mən, -mna, adj. friedensbrüchig, V.-Cig.
  36. mirovȃnje, n. das Ruhigsein, das Ruhen.
  37. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
  38. mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
  39. mirovítnost, f. die Friedfertigkeit, Mur.
  40. mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
  41. mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
  42. mı̑səłnik, m. = mislec, der Denker, Cig. (T.).
  43. mı̑səłnost, f. die Denkkraft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  44. misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
  45. misijonár, -rja, m. der Missionär.
  46. misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
  47. misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
  48. misijǫ̑nski, adj. Missions-.
  49. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  51. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
  52. míševina, f. = mišina, Cig.
  53. míšičən, -čna, adj. Muskel-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  54. míšičnat, adj. muskelig, Cig., Jan.
  55. míšina, f. das Mäuseloch.
  56. mišljénje, n. das Denken; — die Denkart, die Gesinnung, Jan., Cig. (T.), nk.
  57. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  58. mı̑šničar, -rja, m. der Mäusefallenmacher, Cig.
  59. mı̑šničən, -čna, adj. Arsenik-, Cig., Jan.
  60. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
  61. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  62. mitarína, f. = cestarina, die Mautgebür, Levst. (Pril.).
  63. mitárnica, f. = mitnica, C.
  64. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  65. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  66. mı̑tničar, -rja, m. der Mautner, nk.
  67. mı̑tničarka, f. die Mautnerin, nk.
  68. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  69. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
  70. mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
  71. mitnı̑narnica, f. das Zollamt, Jan. (H.).
  72. mitnı̑narski, adj. zollämtlich, Jan. (H.).
  73. mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
  74. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
  75. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  76. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  77. mitolōgičən, -čna, adj. = mitološki, mythologisch, Cig., Jan., nk.
  78. mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
  79. mitronǫ́sən, -sna, adj. infuliert, Cig., Jan.
  80. mizantrōp, m. ljudomrzec, der Misanthrop, der Menschenfeind, Cig. (T.).
  81. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
  82. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  83. mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
  84. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
  85. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  86. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  87. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
  88. mižnják, m., Jan., pogl. miznjak 2).
  89. mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  90. mláčenje, n. das Dreschen.
  91. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  92. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
  93. mláčnast, adj. laulich, Cig.
  94. 1. mlȃčnat, adj. laulich, C.
  95. 2. mlȃčnat, adj. = mlačev: mlačnato zrnje, Nov.
  96. mlȃčnež, m. der Lauling, Cig., Jan., C., nk.
  97. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
  98. mlȃčnik, m. = mlačnež, Cig.
  99. mláčnost, f. die Lauheit, die Lauigkeit; der Indifferentismus, Cig. (T.).
  100. mlačnovę̑rəc, -rca, m. der Laugläubige, Cig.

   19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA