Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (19.501-19.600)
-
minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
-
ministȇrij, m. das Ministerium.
-
ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
-
ministrānt, m. mašni strežnik, der Ministrant.
-
minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
-
minīstrstvọ, n. das Ministerium.
-
miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
-
minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
-
minljívost, f. die Vergänglichkeit.
-
minòč, -ǫ́ča, adj. = minljiv, (minuč) Meg., Krelj, Dalm.
-
minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
-
minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
-
minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
-
minováti, -ȗjem, vb. impf. ad miniti; (allmählich) vergehen, Šol.
-
minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
-
minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
-
minūtən, -tna, adj. Minuten-.
-
minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
-
mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
-
miríłən, -łna, adj. beruhigend, besänftigend, Cig., Jan.
-
mirína, f. altes Gemäuer, Ist.- Cig., Jan.
-
mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
-
mirjénje, n. das Beruhigen, das Friedenstiften.
-
mirkucı̑n, m. der Waldteufel, Mur.; pogl. merkucin.
-
mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
-
mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
-
mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
-
mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
-
mirnosŕčən, -čna, adj. gleichmüthig, Jan.
-
mirnosŕčnost, f. die Gleichmüthigkeit, Jan.
-
mírnost, f. die Ruhe (als Eigenschaft); die Gelassenheit; die Friedlichkeit.
-
miroljúbən, -bna, adj. friedliebend, Mur., Cig., Jan., nk.
-
miroljȗbnik, m. ein friedliebender Mensch, Mur., Cig.
-
miroljúbnost, f. die Friedfertigkeit, Jan., nk.
-
mirolǫ́mən, -mna, adj. friedensbrüchig, V.-Cig.
-
mirovȃnje, n. das Ruhigsein, das Ruhen.
-
mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
-
mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
-
mirovítnost, f. die Friedfertigkeit, Mur.
-
mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
-
mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
-
mı̑səłnik, m. = mislec, der Denker, Cig. (T.).
-
mı̑səłnost, f. die Denkkraft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
-
misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
-
misijonár, -rja, m. der Missionär.
-
misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
-
misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
-
misijǫ̑nski, adj. Missions-.
-
místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
-
míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
-
míševina, f. = mišina, Cig.
-
míšičən, -čna, adj. Muskel-, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
míšičnat, adj. muskelig, Cig., Jan.
-
míšina, f. das Mäuseloch.
-
mišljénje, n. das Denken; — die Denkart, die Gesinnung, Jan., Cig. (T.), nk.
-
mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
-
mı̑šničar, -rja, m. der Mäusefallenmacher, Cig.
-
mı̑šničən, -čna, adj. Arsenik-, Cig., Jan.
-
mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
-
mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
-
mitarína, f. = cestarina, die Mautgebür, Levst. (Pril.).
-
mitárnica, f. = mitnica, C.
-
mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
-
mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
-
mı̑tničar, -rja, m. der Mautner, nk.
-
mı̑tničarka, f. die Mautnerin, nk.
-
mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
-
mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
-
mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
-
mitnı̑narnica, f. das Zollamt, Jan. (H.).
-
mitnı̑narski, adj. zollämtlich, Jan. (H.).
-
mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
-
mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
-
mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
-
mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
-
mitolōgičən, -čna, adj. = mitološki, mythologisch, Cig., Jan., nk.
-
mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
-
mitronǫ́sən, -sna, adj. infuliert, Cig., Jan.
-
mizantrōp, m. ljudomrzec, der Misanthrop, der Menschenfeind, Cig. (T.).
-
mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
-
mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
-
mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
-
mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
-
mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
-
mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
-
mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
-
mižnják, m., Jan., pogl. miznjak 2).
-
mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
mláčenje, n. das Dreschen.
-
mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
-
mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
-
mláčnast, adj. laulich, Cig.
-
1. mlȃčnat, adj. laulich, C.
-
2. mlȃčnat, adj. = mlačev: mlačnato zrnje, Nov.
-
mlȃčnež, m. der Lauling, Cig., Jan., C., nk.
-
mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
-
mlȃčnik, m. = mlačnež, Cig.
-
mláčnost, f. die Lauheit, die Lauigkeit; der Indifferentismus, Cig. (T.).
-
mlačnovę̑rəc, -rca, m. der Laugläubige, Cig.
19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani