Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.301-19.400)

  1. mẹšanína, f. das Gemisch, die Mischung, Cig., Jan., DZ.
  2. mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
  3. mẹ́šanka, f. ein weiblicher Mischling ( geogr.), Cig.
  4. mẹšavína, f. die Mixtur, Cig. (T.).
  5. mẹščàn, -ána, m. der Städter, der Bürger einer Stadt.
  6. meščȃnčək, -čka, m. dem. meščan(ec); — der (städtische) Philister, Cig.
  7. mẹščȃnka, f. die Städterin.
  8. mẹščȃnski, adj. städtisch, Bürger-.
  9. mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
  10. meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. meščak.
  11. məščénje, n. = maščevanje, Trub.
  12. məščevȃnje, n. = maščevanje, Jan., Trub.- Mik.
  13. mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
  14. mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
  15. mešetárjenje, n. die Mäkelei.
  16. mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
  17. mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
  18. mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
  19. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
  20. mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
  21. mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
  22. 1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
  23. 2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
  24. mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
  25. mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
  26. mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
  27. mę̑šnik, m. = mašnik, vzhŠt.
  28. 1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
  29. 2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
  30. metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
  31. metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
  32. 1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
  33. 2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
  34. metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
  35. metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
  36. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  37. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  38. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  39. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  40. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  41. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  42. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  43. meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
  44. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
  45. metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
  46. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  47. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  48. mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
  49. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
  50. metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
  51. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  52. metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
  53. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
  54. metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
  55. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  56. mę̑tnica, f. črta m., die Wurflinie, Cig. (T.); — die Parabel, Let.
  57. metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
  58. metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
  59. metonimı̑ja, f. preimenovanje, die Metonymie.
  60. mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
  61. metronōm, m. der Taktmesser, das Metronom ( phys.), Cig. (T.).
  62. metropolitānski, adj. = metropolitski, Cig.
  63. mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
  64. metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  65. metȗn, m. der Balger, der Raufbold, Cig.
  66. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  67. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  68. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  69. mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
  70. mę̑zdrnik, m. der Falzbock der Lederer, Cig.
  71. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  72. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  73. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  74. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  75. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  76. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  77. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  78. mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
  79. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  80. mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
  81. mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
  82. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  83. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  84. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  85. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  86. məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
  87. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  88. mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
  89. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  90. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  91. məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
  92. məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
  93. mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
  94. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  95. mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
  96. mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
  97. mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
  98. mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
  99. məžníca, f. das Augenlid, C.
  100. məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.

   18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA