Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (19.301-19.400)
-
mẹšanína, f. das Gemisch, die Mischung, Cig., Jan., DZ.
-
mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
-
mẹ́šanka, f. ein weiblicher Mischling ( geogr.), Cig.
-
mẹšavína, f. die Mixtur, Cig. (T.).
-
mẹščàn, -ána, m. der Städter, der Bürger einer Stadt.
-
meščȃnčək, -čka, m. dem. meščan(ec); — der (städtische) Philister, Cig.
-
mẹščȃnka, f. die Städterin.
-
mẹščȃnski, adj. städtisch, Bürger-.
-
mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
-
meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. meščak.
-
məščénje, n. = maščevanje, Trub.
-
məščevȃnje, n. = maščevanje, Jan., Trub.- Mik.
-
mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
-
mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
-
mešetárjenje, n. die Mäkelei.
-
mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
-
mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
-
mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
-
mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
-
mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
-
mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
-
1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
-
2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
-
mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
-
mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
-
mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
-
mę̑šnik, m. = mašnik, vzhŠt.
-
1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
-
2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
-
metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
-
metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
-
1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
-
2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
-
metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
-
metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
-
mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
-
metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
-
mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
-
meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
-
1. meténje, n. das Kehren, M.
-
2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
-
3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
-
meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
-
metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
-
metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
-
1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
-
2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
-
mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
-
metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
-
metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
-
metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
-
metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
-
metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
-
metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
-
metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
-
mę̑tnica, f. črta m., die Wurflinie, Cig. (T.); — die Parabel, Let.
-
metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
-
metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
-
metonimı̑ja, f. preimenovanje, die Metonymie.
-
mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
-
metronōm, m. der Taktmesser, das Metronom ( phys.), Cig. (T.).
-
metropolitānski, adj. = metropolitski, Cig.
-
mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
-
metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
metȗn, m. der Balger, der Raufbold, Cig.
-
mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
-
mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
-
məzdník, m. der Söldling, Šol.
-
mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
-
mę̑zdrnik, m. der Falzbock der Lederer, Cig.
-
mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
-
mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
-
mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
-
mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
-
mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
-
məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
-
məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
-
mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
-
mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
-
mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
-
mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
-
mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
-
mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
-
mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
-
mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
-
məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
-
mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
-
mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
-
mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
-
məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
-
məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
-
məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
-
mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
-
mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
-
mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
-
mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
-
mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
-
mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
-
məžníca, f. das Augenlid, C.
-
məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani