Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.201-19.300)

  1. mẹnjíca, f., Cig., Jan., pogl. menica.
  2. mənkı̑čək, -čka, m. der Kaulkopf (cottus gobio), Frey. (F.).
  3. menkovəc, -vca, m. der Aal, die Muräne (muraena), C.
  4. mẹnljìv, -íva, adj. gesprächig, C.
  5. mentālən, -lna, adj. v umu bivajoč, mental, Lampe (D.).
  6. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  7. mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.- C., M.; m. koga pekla, ogr.- C.; berauben, kajk.- Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.- M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  8. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica- Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
  9. merčı̑nski, adj. Messer-, Cig.; merčinska palica, der Aichstab, Cig.
  10. merčȗn, m. der Messer, Dict., Cig., Jan., Dalm.; žitni, vinski, solski m. (v prisegi iz 16. stol., Let. 1884. 205, 206, 211.); der Aicher, Cig.; — der Feldmesser, Jan.; pridejo dnevi, ino bom na njega merčune poslal, Škrinj.
  11. merčúniti, -ȗnim, vb. impf. merčunski posel opravljati: aichen, Cig.
  12. mę́rən, -rna, adj. 1) Mess-, Dalm.; mę̑rna priprava, der Messapparat, Cig. (T.); merna palica, der Aichstab, C.; — 2) = zmeren, Mur., Cig., Jan.
  13. merẹ́ščina, f. der Ebergeruch, C.
  14. meričnják, m. posoda za merjenje moke, Poh.
  15. meridiȃn, m. poldnevnik, der Meridian ( geogr.).
  16. meríłən, -łna, adj. Vermessungs-, DZ.; merı̑łna paluba, das Tonnendeck, DZ.; merilne čeljusti, die Aufsatzbacken am Gewehre, Jan. (H.).
  17. merı̑łnica, f. die Messanstalt, DZ.
  18. merīnovka, f. das Merinosschaf, C.
  19. merjáščina, f. das Ebergeld, Cig.
  20. merkucı̑n, m. = škrat, der Waldteufel, Valj. (Rad), (mirkucin) Mur.; — prim. merkovca.
  21. mę̑rnica, f. die Richtungslinie, C.
  22. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  23. mernína, f. der Messerlohn, das Messgeld, die Aichgebür, Cig.
  24. mę́rnost, f. = zmernost, die Mäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  25. merodájən, -jna, adj. = odločilen, maßgebend, Jan., nk.; — po nem.
  26. merodávən, -vna, adj. = merodajen, DZ., Nov., SlN.
  27. meroizkúsən, -sna, adj. Aich-; meroizkȗsni red, die Aichordnung, meroizkusni urad, das Aichamt, DZ.
  28. meroizkȗsnik, m. der Aichmeister, DZ.
  29. meroizkȗstvən, -tvəna, adj. Aich-; meroizkustvena pristojbina, die Aichgebür, DZ.
  30. merosǫ́dən, -dna, adj. = meroizkusen, DZ.
  31. merovína, f. die Maßengebür ( mont.), Cig. (T.), DZ.
  32. mę́rovnica, f. der Messbrief, DZ.
  33. meroznȃnstvọ, n. die Messkunde, die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
  34. mę̑rstvən, -tvəna, adj. das Messen betreffend, Vermessungs-, geometrisch, Cig. (T.), Žnid.
  35. mę̑rščina, f. das Vermessgeld, Cig.
  36. mertučnják, m. kdor za mertuk mlati, C.
  37. merzamīn, m. = berzamin, eine Art Rebe, C.
  38. mesarína, f. die Fleischsteuer, Jan.
  39. mesárjenje, n. 1) das Fleischern, die Ausübung des Fleischerhandwerkes; — 2) die Metzelei, das Gemetzel.
  40. mesárnica, f. = mesnica, die Fleischbank, Mur., Cig.
  41. mesarnína, f. das Schlachtgeld, Cig.
  42. mẹsečàn, -ána, m. der Mondbewohner, Cig., Jan.
  43. mẹ̑sečən, -čna, adj. 1) Mond-; mesečni žarki; — 2) mondhell; mesečna noč; — 3) mondsüchtig; — 4) mondblind, V.-Cig.; — 5) Monat-, monatlich: mesečna plača.
  44. mẹsečína, f. 1) der Mondschein; o mesečini, bei Mondschein; — 2) die Menstruation, Mur.; = pl. mesečine, C.; — 3) morska m., die leuchtende Seequalle (pelagia noctiluca), Erj. (Ž.).
  45. mẹ̑sečnast, adj. mondförmig, Cig.
  46. mẹ̑sečnica, f. die Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) mesečníca, die Mondviole, die Mondraute (botrichium lunaria), C., Medv. (Rok.).
  47. mẹ̑sečnik, m. 1) der Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) die Monatschrift, Cig., Jan., nk.
  48. mẹsečnína, f. das Monatsgehalt, die Monatsrate, Cig. (T.), DZ., nk.
  49. mẹsečnják, m. = mesečnik 1), Cig.
  50. mẹ̑sečnost, f. 1) die Mondsucht; — 2) die Mondblindheit, Cig., DZ.
  51. mésən, -sna, m. = mecesen, Tolm., Bolško- Erj. (Torb.).
  52. 1. mesę̑n, adj. 1) aus Fleisch, Fleisch-: mesena klobasa; — 2) fleischlich, sinnlich; meseno poželjenje, sinnliches Verlangen.
  53. 2. mésən, -sna, adj. Fleisch-; mésna jed, eine Fleischspeise.
  54. mesę̑nast, adj. fleischicht, Cig.
  55. mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.- C., Guts. (Res.), Rož.- Kres.
  56. mẹ̑senčki, m. pl. eine Art Strohrosen, KrGora.
  57. meseníca, f. die Fleischwurst, Cig.
  58. mesenína, f. die Fleischware; mesenino prodajati; — Fleischspeisen, Mur., Cig.; — die fleischigen Theile des thierischen Körpers, Bleiw. ( Let.).
  59. mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.
  60. mesenjáški, adj. fleischlich, sinnlich, Mur.
  61. mesę̑nost, f. die Fleischlichkeit, die Sinnlichkeit, Mur., Cig., Jan.
  62. mesę̑nostən, -tna, adj. zur Sinnlichkeit gehörig, sinnlich, Mur.
  63. mesésən, -sna, m., KrGora, pogl. macesen.
  64. mẹsı̑łnica, f. die Knetbank, die Brechbank, Cig.
  65. mesína, f. 1) trohice mesa, ki se še kože drže, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Kürbisfleisch, C.
  66. mēsing, m. rumena ali žolta med, das Messing.
  67. mēsingast, adj. iz rumene ali žolte medi, messingen.
  68. mẹsitnják, m. stolica, na kateri mesijo kruh, C.
  69. mę̑snast, adj. fleischicht, Mur., Cig.
  70. mesnàt, -áta, adj. fleischig.
  71. mesnátost, f. die Fleischigkeit, Cig.
  72. mesníca, f. die Fleischbank.
  73. mesnína, f. kar je od mesa, die Fleischware; Fleischspeise: m. v soku, Vod. (Izb. sp.).
  74. mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.
  75. mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.
  76. mesnomlẹ́čən, -čna, adj. mesnomlẹ̑čna kislina, die Fleischmilchsäure, Cig. (T.).
  77. mesojẹ́dən, -dna, adj. fleischessend, fleischfressend, Mur., Cig., Jan.
  78. mesotrǫ̑vnica, f. der Brand (als Krankheit), Guts.
  79. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
  80. mesovína, f. die Fleischspeise(n), M.
  81. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
  82. mesožŕtnost, f. die Fleischfressgier, Cig.
  83. mẹstȃnčar, -rja, m. = meščan, ogr.- Valj. (Rad).
  84. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
  85. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
  86. mẹstjàn, -ána, m., Mur., Jan., pogl. meščan.
  87. mẹstničàn, -ána, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. meščan.
  88. mẹ̑stnik, m. 1) der Local ( gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.- M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).
  89. mẹstnína, f. stojina, das Standgeld, Jan.
  90. mẹstnjàn, -ána, m. = meščan, Cig.
  91. mẹstnjȃnstvọ, n. = meščanstvo, C., Jap. (Sv. p.).
  92. mẹstnomę́jən, -jna, adj. die Stadtgrenze betreffend; mestomę̑jna colnija, das Linienamt, Cig.
  93. mẹ́stnost, f. die Oertlichkeit, die Localität, Cig., Jan., Levst. (Pril.), Zora; das Terrain, SlN.
  94. mẹstokázen, -zna, adj. mestokȃznọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.).
  95. mestovən, -vna, adj., pogl. medstoven.
  96. mẹstovína, f. das Standgeld, C.
  97. mẹšȃłnica, f. die Rührvorrichtung, DZ.; die Rührkelle, Cig., C.
  98. mẹšȃłnik, m. das Rührholz, V.-Cig., C.
  99. mẹ́šanəc, -nca, m. 1) der Mischling ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; zamorci in mešanci, Cv.; — der Bastard ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Compostdünger, Nov.- C.; — 3) = mešani vlak, der gemischte Eisenbahnzug, nk.
  100. mẹ́šanica, f. das Gemisch; — die Mischspeise, der Mischtrank, Cig.; — das Mischfutter; mešanico pokladati živini.

   18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA